Reka Drava že stoletja povezuje naravne pokrajine, kulture in ljudi. V preteklosti je bila pomembna prometna in trgovska pot, danes pa ostaja ključna za življenje, energijo in identiteto regij, skozi katere teče. Je eden najpomembnejših naravnih simbolov Maribora, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost, saj je skozi stoletja oblikovala življenje prebivalcev, pa tudi podobo drugega največjega mesta v Sloveniji. 

Drava ključna za razvoj Maribora

Drava je bila od nekdaj ključna za razvoj Maribora. Že v srednjem veku je reka služila kot pomembna transportna pot za les, vino in žito. Ne smemo pa pozabiti na tehnično dediščino reke Drave – Dravske hidroelektrarne. Hidroenergetsko izkoriščanje Drave ima bogato zgodovino, ki sega v začetek 20. stoletja. Prva hidroelektrarna, HE Fala, je bila zgrajena leta 1918 in velja za najstarejšo še delujočo hidroelektrarno na Dravi. 

[[image_5_article_72210]]

Po opustitvi aktivne proizvodnje v stari strojnici in prenehanju delovanja najstarejših agregatov, so razmere ponudile možnost za drugačno rabo. Dravske elektrarne Maribor so se takrat odločile v historičnem delu predstaviti zgodovino objekta in urediti muzejsko-predstavitveni prostor. Prenova je omogočila ohranitev in predstavitev enega slovenskih najpomembnejših spomenikov tehnične arhitekturne dediščine 20. stoletja. Že leta 1986 je bila tako hidroelektrarna Fala, zaradi tehničnih in arhitekturnih kvalitet razglašena za tehnični spomenik lokalnega pomena, leta 2008 pa je bila z odlokom Vlade Republike Slovenije razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

[[image_4_article_72210]]

Kasneje so ji sledile še druge hidroelektrarne, tako pod okriljem Dravskih elektrarn Maribor danes deluje osem velikih in pet malih hidroelektrarn, ter pet sončnih elektrarn. Hidroelektrarne na Dravi tako že desetletja predstavljajo hrbtenico obnovljive proizvodnje električne energije v Sloveniji.

Ideje o kopališču v mestnem jedru stare, a …

Drava ni le zgodovinska, temveč tudi sodobna žila življenja. Ob njenem obrežju so danes priljubljene sprehajalne poti, kolesarske steze in mirne točke za oddih. Nekoč so se prebivalci Maribora v vročih poletnih mesecih v njej tudi kopali, a reka Drava vzdolž celotne struge, do danes ni registrirana kot kopalna voda. Mestna občina Maribor je sicer o možnostih, da se Drava v odseku MO Maribor določi kot kopalna voda v preteklih letih že razmišljala. V letih 2010 – 2011 je tako bilo vodeno spremljanje kakovosti reke Drave glede primernosti in zdravstvene kakovosti reke, z namenom, da se jo uvrsti na seznam kopalnih voda ter se na reki uredi naravno kopališče. A do tega zaenkrat še ni prišlo. 

PREBERITE ŠE: Lent s prenovo dobiva ''plažo'', a kopanje v Dravi ostaja na lastno odgovornost

Glede primernosti reke Drave za kopanje, smo se nedavno obrnili tudi na ekologa dr. Borisa Kolarja, ki je uvodoma poudaril, da so ideje o kopališču v mestnem jedru stare, vendar so bile te vedno problematične. »Nekoč je bila kvaliteta vode ob nevarnosti rečnega toka razlog za neprimernost takega kopališča, danes pa kvaliteta vode ni glavni razlog,« je pojasnjeval Kolar.

[[image_6_article_72210]]

Kot je nadaljeval sogovornik, reka ni primerna za kopanje predvsem zaradi velikega pretoka v poletnih mesecih. Drava je namreč Alpska reka, z največjim pretokom v mesecu juniju, ko se v Alpah tali led: »V poletnih nevihtah je na gladini odplavljen les in debla, kar je zelo nevarno za kopalce. Na večjem delu Lenta ter na nasprotni strani reka nima zalivov, kjer bi bilo mogoče organizirati kopališče. Blagi naklon nabrežine, ki se nadaljuje v reko je podoben, kot je bil pred petdesetimi ali šestdesetimi leti.« 

Potencial reke s pridom izkoriščajo Mariborski flosarji

Ko govorimo o reki Dravi in njenemu potencialu, ne moremo mimo splavarjenja. Ta starodavna obrt je bila v preteklosti ena od ključnih dejavnosti, ko so drevesa posekali v gozdovih in jih nato spravili po reki do svojih ciljnih točk. Danes je splavarjenje po Dravi predvsem turistična atrakcija in del kulturne dediščine, ki se še vedno ohranja in praznuje na različnih dogodkih.

[[image_2_article_72210]]

Za ohranjanje tradicije danes skrbijo Mariborski flosarji, ki delujejo pod okriljem tretjega najstarejšega društva v Sloveniji – Turističnega društva Maribor. Pomemben mejnik za društvo je bil prvi Splavarski krst, ki so ga organizirali leta 1985.

[[image_1_article_72210]]

S prvim splavarskim krstom so člani društva zgradili tudi splav, s katerim je društvo postalo glavni akter pri ohranjanju tradicije splavarjenja na reki Dravi. Leta 1991 je TDM v sodelovanje pri splavarjenju povabilo Lesarsko šolo Maribor, s čimer so znanje o splavarjenju začeli prenašati na mlade, ki so postajali splavarji in člani društva.

PREBERITE ŠE: DNEVNA: ”Drava nosi velik turistični potencial, ki ga Mariborski flosarji s pridom izkoriščamo”

Ravno v letošnjem letu so Mariborski flosarji praznovali jubilejni 40. splavarski krst. V preteklosti so to vedno bili mladi fantje, za letošnji jubilejni krst pa so se flosarji odločili, da malce prekršijo tradicijo. Medse so namreč sprejeli starejše člane, ki pa uradnega krsta do sedaj še niso prejeli.

PREBERITE ŠE: FOTO: Mariborski flosarji z jubilejnim 40. krstom medse sprejeli kar štiri nove (stare) člane

Letošnji častni boter splavarskega krsta je bil župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki je ob tej priložnosti Turističnemu društvu Maribor tudi predal mestni pečat občine za ohranjanje tradicije splavarjenja in pomembno 40. obletnico delovanja.

[[image_3_article_72210]]

Dragi bralci, v adventnem času želimo obdariti tudi vas. V sodelovanju z Mariborskimi flosarji vam podarjamo splavarjanje za dve osebi v prihodnjem letu, ko se bo znova prebudila pomlad. Kako do nagrade? Pod objavo prispevka na našem Facebook profilu, označite osebo, s katero bi želeli doživeti to edinstveno izkušnjo.