Z grozotami druge svetovne vojne se je se je tisti čas vsak spopadal po svoje. Nekateri so zaradi tragedij, izgube svojcev ali svoje negotove usode zapadli v otopelost, drugi pa so krute okupatorje na različne načine skušali pretentati in ljudi, ki bi jih sicer čakala gotova smrt, reševali.
Poljski diplomati so bili eni takih, ki so se na vse načine trudili pomagati Poljakom, tako, da so zbirali zaupne podatke in jih delili z zavezniki. Poljsko poslaništvo v Bernu pa je počelo še nekaj drugega – izdelali so poseben načrt, s katerimi so življenje rešili več sto Judom.
Skrivna operacija
Diplomati Aleksander Ładoš, Stefan Ryniewicz, Konstanty Rokicki in Juliusz Kühl so namreč skrivoma izdelali več tisoč ponarejenih južnoameriških potnih listov in potrdil o državljanstvu ter prepričali švicarske uradnike, da so poneverbe spregledali in tako Jude na Poljskem ohranili pri življenju. Imetnikov ponarejenih potnih listov nacisti namreč niso poslali v taborišča, ampak so jih vsaj za nekaj časa pustili pri miru.
Zgodbe, ki jih pripovedujejo preprosti, na roko napisani dokumenti, so težke. Delček teh je mogoče spoznati in videti na razstavi Potni listi za življenje, ki je na ogled v avli Univerzitetne knjižnice Maribor.
Utrinek iz razstave Potni listi za življenje
Dokumenti z zgodbami
Razstava Potni listi za življenje, ki je na ogled v Univerzitetni knjižnici Maribor, se je slavnostno odprla v sredo, 22. januarja. Osrednji gost ter govornika na odprtju sta bila Uri Strauss iz Švice, čigar otroštvo v Paragvaju je zaznamoval prav ponarejeni potni list.
Razstavo Potni listi za življenje je v sodelovanju z veleposlaništvom Poljske v Bernu pripravil Inštitut Pileckega iz Varšave, gostovanje v Sloveniji pa organizirata Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in poljsko veleposlaništvo v Ljubljani. Na odprtju bosta občinstvo nagovorila tudi gospod Paweł Cherwinski, poljski veleposlanik v Sloveniji in gospod Ivan Martelanc, svetovalec ZRC SAZU in pobudnik gostovanj razstav Potni listi za življenje in Vizumi za življenje v Sloveniji.
Odprtju razstave je v Glazerjevi dvorani UKM sledila še projekcija dokumentarnega filma Paragvajski potni listi, ki ga je režiral Robert Kaczmarek. Inštitut za narodni spomin iz Varšave je film pripravil tako, da je bil ob tej priložnosti prvič predvajan s slovenskimi podnapisi.
Razstava je v Univerzitetni knjižnici Maribor na ogled od 22. januarja 2020 do 29. februarja 2020.
Spomin na žrtve holokavsta
Potni listi za življenje na čas druge svetovne vojne opominja prav ob prihajajočem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga obeležujemo 27. januarja, hkrati pa letos mineva 75. leto od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, kraja, kjer je pod rokami nacistov življenje izgubilo več kot milijon ljudi.
V taborišče so bili tudi deportirani tudi Slovenci, ocenjeno je, da je bilo v Auschwitz-Birkenau prepeljanih več kot 2300 ljudi.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta vsako leto obeležuje tudi projekt Šoa, katerega koordinator je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, vključuje pa številne kulturne, muzejske, raziskovalne in izobraževalne ustanove, ki v spomin pripravijo znanstvena srečanja, kulturne dogodke in številne razstave. Častni pokrovitelj letošnjega projekta je minister za kulturo Zoran Poznič, ki bo v četrtek na spominski prireditvi v mariborski sinagogi nagovoril zbrane in otvoril dokumentarno razstavo o slovenskih žrtvah Auschwitza.
Grozot se bo z razstavo Auschwitz – kraj na Zemlji: Auschwitz Album v Lendavi 30. januarja spomnila tudi osrednja spominska slovesnost, na kateri bo navzoč tudi predsednik republike Borut Pahor.
