Karin Glazer je mlada čebelarka iz Trčove pri Malečniku, ki jo je splet okoliščin pripeljal do tega, da je bila v letošnjem letu v ožjem izboru za inovativno mlado kmetico leta. Njena inovacija je zagotovo edinstvena - liofiliziran med, ki nastaja s postopkom sušenja z zamrzovanjem, kar je novost na našem trgu. 

Karin obiščemo na družinski kmetiji, kjer je odraščala, še danes pa je to njen dom. Na domačiji sta nekoč živela njena stara starša po mamini strani, oče pa se je v Trčovo preselil s Koroške. Družina se je še pred njenim rojstvom ukvarjala z vinogradništvom. Na mestu, kjer je danes nasad češenj in so postavljeni čebelnjaki, je bila zasajena vinska trta. Stanka in Miran, Karinina starša, sta nato vinograd zmanjšala in se posvetila sadjarstvu. 

S čebelami je povezana že od otroštva 

Miran je bil že kot otrok obdan s čebelarji. Ko je prišel v Trčovo in se začel ukvarjati s kmetijstvom, je tudi tukaj postavil čebelnjake. "Tako sem tudi sama že od otroštva povezana s čebelami in prisotna pri delu v čebelarstvu. Najprej, v času otroštva, sem mu pri čebelah pomagala skozi igro, kasneje pa je moje sodelovanje postajalo vse resnejše. Danes sem samostojna čebelarka," nam pove Karin. 

[[image_1_article_82488]]

Očetu je vse do lanskega leta v glavnem pomagala pri pregledih čebel in postopkih pridobivanja medu, nakar je družino doletela velika preizkušnja. Miran je zbolel in je moral na presaditev srca, Karin pa je bila, kot pravi, vržena v vodo in bila prisiljena sama zaplavati v svet čebelarstva. Danes čebelarita skupaj. "Na začetku je bil oče moj mentor, kar mi je dajalo občutek varnosti. Ko pa sem ostala sama, sem šele zares spoznala, koliko znanja čebelarstvo zahteva in na koliko stvari moraš biti pozoren."

Dela nikoli ne zmanjka

Karin nadaljuje, da še danes veliko ljudi meni, da je čebelarstvo samo točenje medu v kozarce, a to ni tako.

"S tem se ukvarjamo celo leto. Za čebele moramo skrbeti in biti stalno prisotni. Med poletjem si na primer ne moremo privoščiti dopusta za dva tedna, saj moramo redno opravljati preglede."

Njihov med celo na slovenskem veleposlaništvu na Madžarskem 

Na kmetiji Glazer imajo trenutno okoli 60 panjev, že prihodnje leto bo ta številka višja. Čebele selijo tudi na poletno pašo v koroško regijo, s čimer pridobivajo različne vrste medu. Poleg cvetličnega in akacijevega imajo tako tudi gozdni in hojev med. Pridobivajo še cvetni prah, v zadnjem času pa so dodali še medenjake in njihovo inovacijo - liofiliziran med. So ponosni nosilci najvišjih priznanj z ocenjevanja medu na sejmu Agra v Gornji Radgoni, njihov med je bil namenjen celo za poslovna darila na slovenskem veleposlaništvu na Madžarskem. Z letošnjo bero medu so zelo zadovoljni. 

Liofiliziran med je plod skupnega sodelovanja

Karin, ki je sicer po izobrazbi magistrica kmetijstva, nam pove, da je na idejo za liofiliziran med prišla, medtem ko je raziskovala, kaj vse je mogoče liofilizirati. Stopila je v stik z mladima podjetnikoma na Koroškem, ki ustvarjata pod imenom Lio. Povedali sta ji, da še nista poskusila z medom, a imata željo, tako da so skupaj razvili formulo in recepturo za liofiliziran med. "Sama sem prispevala znanje o medu, predvsem o tem, kako se slednji obnaša. Podjetnika pa sta k temu dodala svoje znanje s področja liofilizacije. Recepturo smo razvijali tudi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Z več poskusi smo prišli do končnega izdelka."

[[image_2_article_82488]]

Med v prahu, ki ohrani vse dragocene sestavine

Gre za sušenje z zamrzovanjem, dolgotrajen in drag postopek, ki se običajno uporablja za sadje in zelenjavo. Končni produkt je med v prahu, ki je namenjen predvsem molekularni kulinariki in lažjemu doziranju v čajih. "Na primer v restavracijah, kjer se pogosto uporabljajo majhne embalaže medu, je ta oblika veliko bolj praktična. Deluje kot kristalni sladkor, a ohrani vse dragocene sestavine medu. Na kakovosti ne izgublja, saj ga ne pridobivajo s postopkom segrevanja. Ravno to je razlika med dehidracijo in liofilizacijo: pri dehidraciji se med segreva in s tem izgubi dragocene lastnosti, pri liofilizaciji pa ne." Omenjeno metodo z medom so v Sloveniji razvili prvi, v tujini pa so tovrstni postopki že znani. 

[[image_3_article_82488]]

Zaenkrat lahko liofilizirajo le majhne količine medu. Postopek traja približno 24 ur, toliko časa je torej med v liofilizatorju. Pri tem sta zelo pomembni vrsta in struktura medu, vse podrobnosti iz recepture pa ostajajo skrivnost. 

[[image_5_article_82488]]

Več informacij o liofiliziranem medu je mogoče dobiti na način, da vzpostavite stik s Čebelarstvom Glazer (Facebook, Instagram, telefon 040 395 424). 

Čeprav gre za poskusni projekt, so odzivi zelo dobri. Sogovornica je še posebej vesela sodelovanja v izboru za inovativno mlado kmetico, saj je s tem pridobila ogromno novih znanj in širino. Kako se bo projekt razvijal naprej, pa bomo še videli.

[[image_4_article_82488]]