V času, ko podnebne spremembe vse intenzivneje vplivajo na naše okolje in vsakdan, se tudi kulturne institucije vse bolj zavedajo svoje vloge, da s svojim delovanjem sooblikujejo bolj trajnostno prihodnost. Kultura namreč ni le prostor ustvarjalnosti, temveč tudi pomemben akter družbenih sprememb. Eden izmed projektov, ki v Sloveniji sistematično uvaja zelene prakse v kulturni sektor, je Zeleni korak za kulturo, ki ga izvaja MKC Maribor skupaj z Ekologi brez meja in Energetsko podnebno agencijo za Podravje – Energap.

Pobuda za projekt je prišla ob zavedanju, da Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) že nekaj časa na različnih področjih postopno uvaja trajnostne prakse, a te niso bile usklajene na ravni celotnega zavoda. Hostel Pekarna je denimo že leta 2022 pridobil certifikat Hostelling International Quality and Sustainability, ki je bil podlaga za pridobitev znaka Slovenia Green Accomodation. S podpisom Zelene zaveze slovenskega turizma pa je hostel nato izpolnil tudi pogoje za pridobitev znaka Slovenia Green Accommodation. Certifikat HI-Q&S, ki ga podeljuje Hostelling International ter znak Slovenia Green Accomodation temeljita na trajnostnem turizmu. Prav tako se je na še bolj trajnostno pot leta 2024 podal festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru. V sodelovanju z Ekologi brez meja je postal prireditev na poti Zero Waste in tudi pridobil dve zvezdici. Ločevanje odpadkov je bilo vzpostavljeno v Kulturnem inkubatorju in upravni stavbi, a ker trajnost kot celovita praksa še ni zaživela v celotni instituciji, so se na MKC Maribor na pobudo direktorice Marje Guček odločili, da trajnostne korake okrepijo v sklopu projekta Zeleni korak za kulturo.

[[image_1_article_83706]]

Prve dobre prakse: od kreativnosti do vztrajnosti

Zadnja leta se na evropski in nacionalni ravni krepi prepričanje, da kultura igra pomembno vlogo pri prehodu v trajnostno družbo. Cilji trajnostnega razvoja (SDG) so bili sprejeti leta 2015 v sklopu Združenih narodov in tako prvič omenili kulturo. Del Evropskega zelenega dogovora pa je tudi zmanjševanje energetske porabe v javnih zavodih. »Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 trajnost umešča med ključne politike,« ob tem pojasnjuje Adrijana Kos, ki na MKC Maribor vodi projekt Zeleni korak za kulturo.V okviru teh sprememb je Ministrstvo za kulturo prvič pripravilo Javni razpis za zeleni prehod v kulturi, iz katerega je financiran tudi projekt MKC Maribor.

V sklopu projekta preizkušajo različne trajnostne ukrepe, pri čemer sodelujejo tudi z društvom Ekologi brez meja. »Izkazalo se je, da moraš biti pri uvajanju trajnosti zelo kreativen in predvsem potrpežljiv,« pravi Adrijana Kos. Eden najbolj očitnih in hkrati najosnovnejših ukrepov je sistematično ločevanje odpadkov. Čeprav je MKC Maribor to delno že počel, so bile v nekaterih prostorih še vrzeli in s tem možnosti za izboljšanje. Posledično je nastajalo preveč mešanih komunalnih odpadkov, ki so tudi najdražji za odvoz.

Kalkulator ogljičnega odtisa

Eden ključnih rezultatov projekta je razvoj spletnega kalkulatorja ogljičnega odtisa, ki bo prilagojen za kulturne institucije. »Ko smo se prijavljali na razpis, smo ugotovili, da ni ustreznega orodja za izračun ogljičnega odtisa javnih zavodov. Različne aplikacije so bile namenjene gospodinjstvom ali posameznikom,« pojasnjuje Adrijana Kos. MKC Maribor je zato najprej sodeloval z ENERGAP-om, da so pridobili izračune, nato pa se odločil, da izdelajo lastno orodje s katerim lahko spremljajo porabo elektrike, odpadkov, odpadne vode, koliko prevoženih kilometrov naredijo zaposleni na delo in še več. Orodje spodbuja tudi k temu, da se po določenem časovnem času primerjajo tudi rezultati.

Možnost primerjanja rezultatov med kulturnimi zavodi je po besedah Adrijane Kos delno omejena. Izračuni ogljičnega odtisa so namreč primerljivi le pri kazalnikih, ki so enaki – na primer pri porabi elektrike ali količini odpadkov. Rezultate pa je treba vedno umestiti v kontekst, kot sta kvadratura prostorov in število zaposlenih. Nekateri podatki so specifični za posamezne organizacije, denimo raba strežnikov ali službenih vozil.

Največji izziv: sprememba organizacijske kulture

Pri uvajanju trajnosti so se pokazali številni izzivi, a največji je po besedah vodje projekta prav organizacijska kultura: »Če se odločimo, da bomo ločevali odpadke, morajo to delati vsi. En sam zaposleni, ki se ukrepov ne drži, lahko poruši motivacijo celega kolektiva.« Pri trajnostnih spremembah je zato ključna podpora zaposlenih. Spremembe se začnejo znotraj institucije, šele nato se prenesejo na obiskovalce, partnerje, prireditve in širšo skupnost.

Pogled naprej: konferenca, priročnik in merljivi rezultati

Projekt Zeleni korak za kulturo bo aktualen tudi v letu 2026. Med ključnimi cilji je nacionalna konferenca, ki bo potekala 9. junija 2026 v Mariboru. Do takrat bo dostopno spletno orodje – kalkulator. Nastal pa bo tudi trajnostni priročnik z naborom različnih trajnostnih ukrepov in navodili za njihovo uvedbo. Prav tako bodo tudi kulturni zavodi pridobili primerljive rezultate o svojem ogljičnem odtisu s pomočjo katerih bodo lahko spremljali napredek.