Mestna občina Maribor je danes gostila posvet, na katerem so predstavniki zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter različnih združenj v mestu soočili poglede na predlog državne strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031. Med drugim si v njej želijo več ukrepov za večjo dostopnost do zdravnikov in zagotavljanje kadra.
Predsednica sveta za starejše Mestne občine Maribor Metka Roksandić je opozorila, da imajo številne družbene skupine težave s komuniciranjem prek informacijskih tehnologij. "Oseben dostop in pogovor z zdravnikom je nujen," je dejala na posvetu, ki ga je občina priredila v sodelovanju z Zvezo Slovenska unija pacientov ter občinskimi posvetovalnimi telesi.
Konkretnejši odgovori
V Mariboru je še posebej pereče pomanjkanje družinskih zdravnikov, s težavo nadomeščajo tudi upokojevanje pediatrov, zato bi nova strategija po besedah Roksandić morala konkretno odgovoriti na vprašanje zagotavljanja zadostnega kadra po vsej državi. Dodala je, da je nujno delati tudi na opolnomočenju bolnikov, v smislu, da bodo od zdravstvenega osebja dobili ustrezne in zadostne informacije, kar je še posebej za starejše izjemnega pomena.
Tudi predsednik občinskega sveta invalidov Milan Kotnik je izpostavil pomen dostopnosti zdravnika na različne načine, ne le prek računalnika. V strategiji po njegovih ocenah manjka navedba pomena nevladnih organizacij pri izvajanju preventivnih zdravstvenih storitev, čeprav so ključen del mreže zdravstvenih storitev v državi. "Zdravljenje preko računalnika nikakor ni primerno," je dodal Mirko Topolovec iz Društva diabetikov Maribor.
Težave manjših občin
Predstavnica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Ćetković je opozorila, da majhne občine težko zagotavljajo enak dostop do primarnega zdravstvenega varstva kot večje občine, bolniki, ki imajo osebnega zdravnika koncesionarja pa imajo slabši dostop do preventivnih dejavnosti, kot jih na primer izvajajo centri zdravja v javnih zdravstvenih domovih. V novi strategiji bi pričakovala tudi natančnejšo opredelitev nalog, ki naj bi se z namenom administrativne razbremenitve prenesle z zdravnika na ostali kader.
Direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik ocenjuje, da se Slovenci premalo zavedamo, kako dobro organizirano zdravstvo smo do sedaj imeli. "Letno namenjamo za zdravstvo okoli 2000 evrov na osebo, v zahodnih državah, s katerimi se tako radi primerjamo, so te številke najmanj dvakrat višje," je dejal.
Zdravniška stavka je po njegovih besedah razgalila krhkost sistema, ki temelji na nadurnem delu, ne le zdravnikov, tudi ostalega kadra v zdravstvu. "V Sloveniji so pričakovanja uporabnikov zelo velika, vse se pričakuje takoj in zastonj. Ob tem se moramo zavedati, da imamo vedno več starejših, katerih potrebe so drugačne, obsežnejše. Sam si želim predvsem široko družbeno razpravo, kaj si v Sloveniji glede na denar, ki ga namenjamo za zdravstvo in razpoložljive kadre, lahko privoščimo," je dejal.
Dve hitrosti
Opozoril je tudi na razlike v državnih vlaganjih v zdravstvo med Ljubljano in Mariborom. "Dejstvo je, da imamo medicino dveh hitrosti. Želimo si, da bi se ta razkorak nekako začel zmanjševati," je dejal.
Po besedah dekana mariborske medicinske fakultete Iztoka Takača imamo v Sloveniji dve hitrosti tudi na področju vlaganj v izobraževalno infrastrukturo. Zato poziva ministrstvi za visoko šolstvo in za zdravje, da aktivneje podpreta načrtovano širitev njihove fakultete, da bo ta lahko še izraziteje prispevala k izobraževanju zdravniškega kadra.
Klavdija Čuček Trifkovič s fakultete za zdravstvene vede je izpostavila, da nova strategija namenja premalo pozornosti zagotovitvi zadostnih možnosti mentorstva in praktičnih vaj za študente. "Vprašati se je tudi treba, kako zagotoviti pogoje, da bi zadržali te kadre, ki jih izobrazimo, v zdravstveni negi in v Sloveniji," je dodala.
Barbara Toplak Perovič iz zasebne visokošolske ustanove Alma Mater Europaea opaža, da pri odločevalcih v Sloveniji ni pravega interesa za povečevanje vpisnih mest za zdravstvene programe. Številni si morajo šolanje plačevati sami, zato so avstrijske štipendije zanje še bolj vabljive.
STA
