V preteklih letih, še posebej pa v zadnjih mesecih je v Mariboru v sodelovanju s mariborskimi institucijami ter podjetjem Swiroo potekalo izvajanje posebne prometne študije, v kateri se je skušalo ugotoviti, v kolikšni meri zaprtje Lenta za promet prispeva k večji obremenjenosti prometa v središču Maribora.
Kot je na nedavni tiskovni konferenci na Mestni občini Maribor predstavil Damijan Ferk iz podjetja Swiroo, bistveno povečanje prometa na izbranih 15 merilnih točkah zaradi zaprtja Lenta ni razvidno.
Opravljena prometna študija je namreč pokazala, da se promet v kumulativnem smislu ne zvišuj, skozi mestno središče pa se na dnevnem nivoju pelje povprečno 25.000 vozil.
Analiza prometa ob zapori oziroma ob izgradnji Lenta je pokazala, da je do sprememb dnevnih prometnih obremenitev prišlo na naslednjih odsekih:
Stari most (približno 1.200 vozil/dan) in Pobreška cesta (približno 1.700 vozil/dan) in naprej na Valvazorjevo ulico (približno 1.900 vozil/dan);
Mladinska oz. Maistrova ul. (približno 2.400 vozil/dan) in
Razlagova oz. Krekova ul. (približno 2.300 vozil/dan) – kar pomeni, da se je posledično povečal promet na Partizanski in Titovi cesti.
Namesto v avto raje na avtobus ali na kolo
Da zaprtje Lena ni povzročilo bistvenih prometnih obremenitev, so, kot je pojasnil Ferk, prispevale predvsem alternativne oblike potovanja kot je odločanje za javni potniški promet, ki je med letoma 2022 in 2023 beležil kar pol milijona več potnikov, pa tudi za vožnjo s kolesom, kar je spodbudila dobro sprejeta uvedba sistema izposoje koles Mbajk.
[[image_1_article_62148]]
Vseeno zaprtje Lenta ni povsem brez posledic, kot najbolj problematični točki, ki tudi z vidika strokovnjakov potrebujeta rešitev, pa je Ferk izpostavil križišče na Titovi in Partizanski ter krožišče na Koroškem mostu.
Kljub ugotovitvam prometne študije pa odločitev občine o prevoznosti Lenta, kot je na tiskovni konferenci izpostavil podžupan dr. Samo Peter Medved, še ni dokončna.
