Zapiranje regij in občin onemogoča dobrodelno delo

Zapiranje regij in občin je za organizacije, ki nimajo podružnic po vsej Sloveniji, pa vendar nudijo podporo otrokom, mladostnikom in družinam po vsej Sloveniji, zares velik problem. Humanitarne organizacije smo povprašali, kaj zapiranje regij pomeni za njihovo delo, kakšne ukrepe so izvajali in kaj se je spremenilo sedaj, po tem, ko so znova zaostrili ukrepe. Pojasnili so nam tudi kako zagotavljajo varen stik s klienti.

Zapiranje regij in občin bo precej otežilo njihovo delo

V društvu Humanitarček so nam priznali, da je zapiranje regij in občin precej otežilo njihovo delo, saj gre v večini za terensko delo in stika imajo najpogosteje s starostniki, ki so najbolj ogrožena skupina: »Zagotovo sedaj odpadejo vse delovne akcije, precej težav pričakujemo tudi pri dostavah toplih obrokov. Zaenkrat velikega izpada ne pričakujemo, saj smo precej vpeti v lokalne skupnosti oddaljenih krajev, tako da upamo, da bomo na tak način rešili regionalno omejitev.«

Prijave, preverjanja in nekatere oblike pomoči bodo še vedno mogoče. A ker smo razvejani po celi Sloveniji in je to precejšni logističen zalogaj, sploh ker smo vsi zaposleni in po veliki večini v javni upravi. Bolj kot zapiranje mej našo dejavnost sedaj omejuje virus sam – karantene, samoizolacije in previdnost.

Že v času prvega vala so bili soočeni s precej izzivi, ki so bili precejšen logistični zalogaj. »Zato smo se že takrat odločili, da se začnemo pripravljati na morebiten drugi val, ki se je sedaj dejansko zgodil, zato nanj nismo tako zelo nepripravljeni. V času prvega vala smo imeli v drugi polovici precejšnji manko razkužil in mask. Prvi del smo zvozili z zalogo, ki jo imamo vsakoletno za čas gripe, v drugem delu pa so nas presenetile količine starostnikov, ki smo jih vzeli v oskrbo. Zato smo se v poletnih mesecih – morda malo paranoično za nekatere, pripravljali na jesen. S pomočjo donatorjev smo tako že do 1.9. vse naše starostnike opremili z maskami za večkratno uporabo in razkužili.«

Iz terena najprej umaknili prostovoljce, ki sodijo v rizično skupino

V začetku tega meseca so na portalu Dobrodelko pričeli z zbiranjem nujnih paketov, ki vsebujejo termometer, zdravila in vitaminske tablete. Ob poslabšanju epidemioloških razmer so se odločili za brezkontaktno delovanje. Iz terena so najprej umaknili vse prostovoljce, ki sodijo v rizično skupino: »Zavedamo se namreč, da je največje število obolelih ravno v naši – mlajši generaciji, zato si nismo želeli tvegati. V zadnjih 10 dneh smo naše #vide opremili z mesečno zalogo hrane, osnovnih življenjskih potrebščin in jim tako prihranili izpostavljanje. Preuredili smo tudi tople obroke.«

Odločili smo se, da glede na splošno sliko ne bomo čakali do najbolj črnega scenarija, ampak bomo poskusili s čim manj drame in izpostavljenosti poskrbeti za starostnike.

»Smo se pa po priporočilih NIJZ odločili za prekinitev zbiranja dobrin. Oblačil in igrač ne zbiramo že od prvega vala, saj ne moremo zagotoviti ustrezne higiene, začasno smo prekinili tudi ostala zbiranja s kontaktom. Zato smo ponovno aktivirali portal Dobrodelko,« pojasnjujejo v društvu Humanitarček.

»Najhujše nas šele čaka«

Ob koncu so nam povedali, da si upajo trditi, da njihove #vide tudi iz drugega konca Slovenije ne bodo ostale brez pomoči. Za zelo oddaljene so se že povezali z lokalnimi društvi, kmetijami in CSD-ji. »Moramo priznati, da smo zelo presenečeni – pozitivno, nad odzivi. Vendarle smo se po prvem valu nekaj naučili, in sicer, da je potrebno preprečiti pravi čas, da se stiska še poglobi. Že tako nas najhujše šele čaka.«

Up-ornik začasno zaprl pisarni

Iz društva Upornik so pretekli teden sporočili, da sta zaradi koronavirusa obe pisarni do preklica zaprti. »Ko bomo pisarni ponovno odprli, vas obvestimo. Hvala za razumevanje,« je zapisal Boris Krabonja. Tako kot marca in aprila obljublja, da tudi tokrat nihče ne bo ostal brez pomoči. Povedal nam je tudi, da uporabnikom sedaj prehranske bone pošiljajo po pošti, tako da pomoč teče naprej.

»Lahko je lajati na nas, težje je razumeti, da tudi mi smo ljudje, ki imamo nekoga, ki mu lahko covid resno povzroča probleme in nenazadnje naši odjemalci so vsi upokojenci, ki so visoko rizična skupina,« je pojasnil na družabnih omrežjih.

»Trudimo se biti čim bolj na voljo ljudem v stiskah v njihovih okoljih«

Ena izmed takšnih, ki pomaga posameznikom po vsej Sloveniji, je tudi Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste- Polje. Znani so predvsem po projektu Botrstvo in Veriga dobrih ljudi. Anita Ogulin, predsednica, nam je pojasnila, da se njihovo delo nadaljuje: »Celo krepimo ga. Sodelujemo z različnimi organizacijami po vsej Sloveniji in s skupnimi močmi oskrbujemo najbolj ranljive. Dosegljivi smo po telefonu, s pomočjo prostovoljcev do družin usmerjamo materialno pomoč, oskrbujemo jih z boni za hrano, pomagamo pri plačilih položnic,  psihosocialno pomoč nudimo na daljavo. Naši terapevti prihajajo iz različnih koncev Slovenije, tako da se trudimo biti čim bolj na voljo ljudem v stiskah v njihovih okoljih.«

Ogromno je bilo tudi povpraševanja po emocionalni opori. Zato smo nudili veliko individualnih ali skupinskih terapij, ki so potekale preko video klicev. Varovali smo otroke po domovih staršem, ki tega niso zmogli, in tistim, ki so bili zaradi narave dela praktično dan in noč na voljo ljudem.

V času prvega vala epidemije so ljudem vozili prehranske pakete, plačevali nujne položnice, jih opremljali z računalniki, s tehničnim znanjem uporabe računalnikov in nudili učno pomoč na daljavo, saj je bilo po tem izjemno veliko potreb. »Ogromno je bilo tudi povpraševanja po emocionalni opori. Zato smo nudili veliko individualnih ali skupinskih terapij, ki so potekale preko video klicev. Varovali smo otroke po domovih staršem, ki tega niso zmogli, in tistim, ki so bili zaradi narave dela praktično dan in noč na voljo ljudem. Izjemno težko pa je bilo zagotavljati varen prostor za umik žrtev nasilja, ki jih je bilo zares veliko.« Ob sprostitvi ukrepov so delovanje vrnili na stare tirnice in omogočali, kolikor se je le dalo, osebni stik. Ta je, kot poudarja Ogulinova, za ljudi v stiski neprecenljiv.

Že pred zapiranjem so pričeli z načrtovanimi prilagoditvami, ki bi jih omogočale, da so na voljo čim več družinam v stiski. »Predvsem pa zapiranje mej prosilcem za pomoč praktično onemogoča dostop v najbolj ranljivih trenutkih, torej, ko najbolj potrebujejo pomoč in podporo. Varen stik zagotavljamo ves čas z upoštevanjem preventivnih ukrepov za zdravje vsakega posameznika in prilagajanjem načinov za pomoč ljudem. A najpomembnejši je osebni stik in tudi tega moramo, seveda ob varovanju zdravja zaposlenih, prostovoljcev in prosilcev za pomoč, zagotavljati v čim večji možni meri.«

Želijo si boljšega sodelovanja države in nevladnih organizacij

Ob koncu Ogulinova pove, da si želijo boljšega sodelovanja države in nevladnih organizacij. »Ob vsakem ukrepu se seveda prilagajamo tudi mi, a vendar je povpraševanja za pomoč toliko, da nujno potrebujemo vse ažurne informacije s strani države.« Po prvem valu epidemije so tudi opozarjali na vidike, ki jih je potrebno upoštevati ob snovanju ukrepov za drugi val epidemije. »In pred vrati ga imamo, z informacijami, ki bi tudi nam lajšale zares velika prizadevanja, pa menim, da nismo dovolj opremljeni.«

»Srčno si želim, da bi lahko otroke peljali na počitnice«

»Nemogoče je, da bi pripravili počitnice, s katerimi se pretežno ukvarjamo. Sedaj bi morali imeti zimovanje, pa ga zaradi med regijskega prehajanja ne moremo organizirati. Na odgovore NIJZ čakam že več kot teden,« je dejal Tejo Drevenšek iz društva Križemrok. Trenutno hrane in oblačil ne zbirajo v skladišču, če kdo kaj prinese, je to izključno ob predhodni najavi in strogih ukrepih. »Navadno grem po oblačila sam in delujem po principu iz prtljažnika v prtljažnik, nato shranim v skladišče za nekaj dni, preden predamo prejemnikom.«

»Gre za veliko obremenitev, dihamo na škrge, težko mi je, ker ne morem storiti ničesar. Srčno si želim, da bi lahko otroke peljali na počitnice, starši nenehno pišejo, jaz pa imam zavezane roke. Na zimovanje bi moglo iti okoli 40 otrok in 10 odraslih, ki skrbimo za celotno izvedbo. Radi bi šli, fajn se imajo, družijo se, vzdušje je res enkratno,« nam opiše Drevenšek.