Na nas so se obrnili starši osnovnošolcev glede izvajanja sistematskih pregledov šolskih otrok. Sprašujejo se, zakaj Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor tovrstnih pregledov ne opravlja več s terensko ekipo na posamezni šoli. Zdajšnja praksa je namreč, da se celoten razred v spremstvu učiteljev odpravi v zdravstveni dom, kar, če šola ni ravno v središču mesta, zahteva precej odsotnosti od pouka, lahko se pojavijo tudi logistične težave, so povedali starši. 

Za odgovor na to vprašanje smo se obrnili na mariborski zdravstveni dom. Naš sogovornik je bil mag. Leon Radolli, dr.med., spec. pediater, vodja Službe za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. 

V skladu s smernicami 

Radolli pojasni, da se, glede na pravilnik, sistematski pregledi šolskih otrok izvajajo skladno s smernicami Programa Zdaj za izvajanje preventivnih pregledov učencev, dijakov in mladostnikov, ki so bile na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje objavljene pred slabima dvema letoma. Tovrstni pregledi se v skladu s smernicami izvajajo pred vstopom v šolo, v 2., 4., 6. in 8. razredu osnovne šole in 1. in 3. letniku srednje šole v prostorih zdravstvene ustanove. 

"Vsak šolski zdravnik v naši ustanovi je imenovani zdravnik več osnovnim in srednjim šolam. Zaradi kadrovske stiske poleg dela v rednem času izvajamo preglede tudi v nadurnem delu in ob pomoči upokojenih zdravnic," pravi sogovornik. 

Strogo omejen čas

Poleg zgoraj navedene pravne osnove za obstoječi način izvajanja sistematskih pregledov (v prostorih zdravstvene ustanove) osnovnošolskih otrok obstaja, kot nadaljuje Leon Radolli, več razlogov. Eden izmed njih je čas: "Konec prejšnjega stoletja je bilo delo na našem dispanzerju organizirano tako, da so posamezni timi določeno obdobje izvajali le sistematske preglede, preostali pa so takrat delali le v ambulanti. Tako otrokov izbrani zdravnik ni bil svojim (bolnim) pacientom na razpolago tudi daljše obdobje, kar je bilo že takrat v neskladju s pravili zdravstvene zavarovalnice. Kljub nasprotovanju šolskih zdravnikov ima zadnjih osem let posamezni šolski tim s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije strogo omejen čas, namenjen za preventivne preglede (25 odstotkov ordinacijskega časa, kar znaša dobrih 8 efektivnih ur tedensko), v preostalem času mora biti na razpolago svojim bolnim pacientom v ambulanti. Zaradi obilice sistematskih pregledov imamo delo organizirano tako, da ima vsak tim tedensko na razpolago dva dneva za izvajanje preventive (4 ure preventiva, preostali čas ambulanta). V štirih urah je treba pregledati in pocepiti cel razred in tudi opraviti vso administrativno delo." 

Zavedajo, da so šole vezane na transport nazaj v domače okolje

Vodja Službe za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine ob tem poudari, da pri pregledih maksimalno hitjo, saj se zavedajo, da so šole vezane na transport nazaj v domače okolje. "Morebitno delo na terenu bi predstavljalo še dodatno časovno breme (priprava dokumentacije in pripomočkov za delo v zdravstveni ustanovi, transport do lokacije in nazaj, priprava delovnega okolja v šoli, administrativno delo po povratku v zdravstveno ustanovo). Tega v štirih urah nikakor ni mogoče opraviti." 

Večina šol nima ustreznih prostorov 

Naslednji razlog so pogoji dela. Ob redkih izjemah, tako sogovornik, namreč večina osnovnih šol v regiji nima prostorov, ki bi zadoščali vsaj minimalnim kriterijem za izvajanje sistematskih pregledov v 21. stoletju. "Zagotoviti je potrebno zadostno intimno okolje, dovolj prostorov (delo opravljajo zdravnik in dve medicinski sestri) z ustrezno svetlobo in opremljenostjo (brez pregledne mize ni mogoče palpirati trebuha ali opraviti pregleda spodnjih udov). Čeprav so hude alergijske reakcije po cepljenju res zelo redke, je vseeno treba imeti pri roki vse potrebno za ukrepe, če do njih pride."

Cepilnega centra ni več 

Med razlogi za opravljanje sistematskih pregledov v prostorih zdravstvene ustanove Leon Radolli omeni še cepljenje: "Terensko delo je bilo možno, ker smo imeli v Mariboru cepilni center, ki je vzporedno (in neodvisno od sistematskih pregledov) izvajal cepljenja predšolskih in šolskih otrok. Od leta 2000 centra ni več, cepljenje šolskih otrok so prevzeli imenovani zdravniki šol. Cepljenje je priključeno večini sistematskih pregledov. Ker delo »na terenu« traja (najmanj) šest ur, je s tem prekinjena hladna veriga za hranjenje cepiv - vsa neporabljena cepiva je potem treba zavreči, kar predstavlja veliko finančno breme. Vnaprej predvideti, koliko otrok se bo cepilo in koliko ne, pa je enostavno nemogoče."