Maribor je nekoč slovel po živahnem nočnem življenju, festivalih in dogodkih, ki so privabljali ljudi iz vse Slovenije (in širše). Zakaj torej mesto, ki je bilo nekoč sinonim za glasbo, zabavo in druženje, v zadnjih letih izgublja svoj sijaj? Raziskali smo vzroke za zaton nočnega življenja in kulturnih dogodkov v Mariboru, se pogovarjali z organizatorji in prebivalci ter poskušali ugotoviti, kaj bi bilo mogoče storiti, da bi se mesto vrnilo v svoja "zlata leta".

Visoki stroški in finančni izzivi

Prva in verjetno najpomembnejša ovira so trenutni stroški. Organizacija dogodkov v Mariboru postaja vse dražja, kar lokalnim organizatorjem otežuje delo. Na Štuku so nam pred časom zaupali, da so stroški organizacije posameznega dogodka trenutno astronomski. “Od honorarjev skupin do vseh teh spremljevalnih služb kot so varnostniki, reševalci, v končni fazi tudi smeti, vse nanese na tako 'cifro', da organizator enostavno, če želi pokrit dogodek in nekaj zaslužit, kar je verjetno cilj, mora narediti zelo visoke vstopnine. Vstopnine so se v zadnjih petih letih povečale za nekje 60%," so pojasnili.

Seveda pa to ne sme biti "izgovor", saj si znamo predstavljati, da so v ostalih / večjih mestih vsi ti stroški verjetno še večji. 

Ker so se vstopnine povečale, kupna moč Štajercev pa ostaja enaka, pomeni, da se mnogi odločajo, da ne bodo plačevali visokih vstopnin, kar pa seveda še dodatno obremenjuje organizatorje. Posledično se mnogi dogodki sploh ne izvedejo ali pa so finančno neuspešni, kar ustvarja neke vrste začarani krog.

Pandemija Covid-19 je spremenila navade ljudi

Pandemija Covid-19 je še dodatno poslabšala situacijo. Dolgotrajna zaprtja, omejitve glede zbiranja in strah pred okužbo so številne klube in dogodke prisilili v zaprtje. Jazz Club Satchmo, ki je bil kultni klub mesta Maribor, je le eden izmed takšnih primerov. Klub, ki je gostil številna znana imena in privabljal tako turiste kot domačine, je zaprl svoja vrata in postal skladišče. Organizatorji pa med drugim menijo, da je pandemija močno spremenila same navade ljudi. "Po koroni je bilo zelo težko privabiti ljudi nazaj v klube in na dogodke, saj so se mnogi navadili na drugačen način življenja, ki ne vključuje nočnih izhodov."

Naslednji pomemben dejavnik povezan s tem, pa so spremenjene navade mladih. Nina Kitel iz Kluba mariborskih študentov opozarja, da mlajše generacije raje ostajajo doma, kot da bi hodile ven. Namesto obiskovanja koncertov in dogodkov se zabavajo doma ali v manjših skupinah prijateljev. Digitalna zabava, kot so video igre in družbena omrežja, so prav tako prispevala k zmanjšanju zanimanja za nočne izhode.

Podoben vidik izpostavi tudi Stojan Auer. “Mariborčani so prej včasih ogromno hodili na velike koncerte ali se družili. Maribor je slovel po tem, da so tudi ljudje radi zahajali v gostilne po našem mestu in se skupaj veselili. Zdaj pa tega več ni. Ob petkih in sobotah je mesto praktično prazno. Navade ljudi so postale, še posebej po koroni, povsem drugačne.”

Osredotočamo se na kvantiteto namesto na kvaliteto

Razni organizatorji opozarjajo, da je trg prenasičen s podobnimi dogodki, kar vodi do razpršenosti občinstva. Z več kot petnajstimi koncerti iste zvrsti v okolici je težko pričakovati, da bodo vse dvorane napolnjene. Mitja Špes, organizator zelo priljubljenega Street Food Festivala in Operne noči, poudarja, da bi kvantiteto morala zamenjati kvaliteta. A tudi pri tej točki ne smemo zanemariti finančnega vidika - ko so dogodki podobni, se ljudje raje odločijo za brezplačno verzijo. 

Če si ogledamo samo seznam študentskih dogodkov, jih bo v Mariboru od 3.6. do 9.6. kar 13 (to seveda ne vključuje raznih kulturnih dogodkov in druženj v lokalih). V povprečju sta to torej dva večja dogodka na dan. Za primerjavo jih bo v Ljubljani, v enakem časovnem obdobju, 23. Je pa dejstvo, da ima Ljubljana skoraj trikrat več prebivalcev.

Se je pa Špes pri tem dotaknil še ene pomembne teme – tuje konkurence in potrebne infrastrukture. Za privabljanje vrhunskih izvajalcev je potrebna infrastruktura, ki je v Mariboru zagotovo manj razvita kot v kakšnih drugih mestih. “Da v Maribor pripeljemo nekoga v višjem rangu, je najprej potrebna določena infrastruktura, potem lokalna prepoznavnost vseh subjektov v lokalnem okolju iz infrastrukturnega kota, iz logističnega in turističnega vidika in pa na koncu koncev tudi organizacijski riziko. Jaz verjamem, da se mesto Pula, na primer, dobro zaveda investicij v večje koncerte v njihovi areni. S tem mislim iz turističnega vidika namestitev, gospodarsko porabo in turistične takse. Vedno pravimo, da je en “kulturni evro” posledica petih evrov v okolju,” nam je zaupal. 

Pomanjkanje primernih prostorov

Ena izmed največjih težav, s katero se soočajo mladi mariborski organizatorji, je pomanjkanje primernih prostorov. Anja Zagorc, DJ-ka skupine Bass Fighters in sovodja Eksperiment Bara, pravi, da v Mariboru primanjkuje prostorov za srednje velike dogodke, kjer bi lahko sprejeli okoli 500 ljudi. Obstajajo majhni prostori za do 300 ljudi in veliki za več kot 1000 obiskovalcev, vmesnih pa preprosto ni. Urban Senekovič glede tega meni, da prostori sicer so, vendar se ne uporabljajo za te namene. Prej omenjeni Jazz klub Satchmo je en tak primer. Prostor je izpraznjen, neopremljen in brez uporabnega dovoljenja. Z Mestno občino Maribor so trenutno v fazi preverjanja potrebnega vlaganja in optimalne nove uporabe prostorov, vendar je začeten vložek precejšen.

Dijana Džamastagić iz kolektiva RejvUtopija pa pri tem omeni, da je podobna situacija tudi v Ljubljani: "Načeloma je ogromno prostorov, ki bi bili primerni, ampak jih žal ne izkoristijo. Imamo prazne prostore, ki se jih ne uporablja in tiste hiperkomercialne prostore, ki jih ni mogoče uporabljati. Verjetno smo vsi na istem."

"Mesto je namenjeno kapitalu, ne pa njegovim prebivalcem." 

Kako rešiti problematiko?

Eden izmed ključnih dejavnikov za ponovno oživitev nočnega življenja in kulturnih dogodkov v Mariboru je lokalna podpora. Organizatorji poudarjajo, da bi lokalna skupnost, vključno z mestnimi oblastmi in prebivalci, morala bolj podpirati lokalne dogodke in klube. Včasih dogodki sami po sebi enostavno ne pritegnejo dovolj obiskovalcev, zato je potrebna večja podpora in sodelovanje med organizatorji.

Kljub številnim izzivom pa so vsi optimistični glede prihodnosti. Mladi mariborski organizatorji in umetniki so predani svojemu delu in pridno načrtujejo nove dogodke. Kljub težavam na področju financiranja, prenasičenosti trga in prostorske problematike, obstaja upanje, da se bo mariborska glasbena scena vrnila v svoj nekdanji sijaj. Potrebno je prilagajanje, sodelovanje in podpora lokalne skupnosti. Kot pravi Stojan Auer, "Jaz bi si želel, da bi ljudje prišli. Da bi Maribor bil spet to, kar je bil nekoč."