Gasilska brigada Maribor se je po 75 letih delovanja razvila v enoto, ki opravlja številne in kompleksne naloge, za katere so potrebna raznovrstna znanja in sodobna oprema. Deluje na območju Mestne občine Maribor in v 17 okoliških občinah. Kot gasilska enota širšega pomena je poleg tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah usposobljena za zaščito in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, za izvajanje dekontaminacije poškodovanih ter za reševanje na vodi iz iz vode. V brigadi je 86 zaposlenih, med njimi je 74 gasilcev, ostali delujejo v spremljevalnih službah (vodstvo zavoda, vzdrževanje, servis, preventivna dejavnost, računovodstvo, knjigovodstvo, čiščenje). Delo operativcev je 24 ur dnevno organizirano v štirih izmenah, v vsaki je po 18 gasilcev. Spremljevalne službe delajo od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro. Za poklicno gasilsko enoto velja, da izvozi najkasneje v eni minuti po prejetem pozivu. Če je intervencija na območju mestne občine Maribor, potrebujejo do deset minut za prihod na kraj dogodka.
Največja pridobitev je gasilsko vozilo za gašenje v naravnem okolju
Aleš Ciringer, direktor Gasilske brigade Maribor, leto 2023 ocenjuje kot zahtevno in obremenjujoče za gasilce, saj se je število intervencij zaradi naravnih nesreč močno povečalo, na območju mestne občine Maribor so zabeležili tudi več večjih požarov.
Kar pa zadeva načrtovane projekte, so jih v omenjenem javnem zavodu uresničili, nakatere sicer z manjšo zamudo: "Največja investicija je bila nabava gasilskega vozila za gašenje v naravnem okolju, Unimoga s štiri tisoč litri vode v cisterni. Prav tako smo uspeli kupiti dve terenski vozili, ki ju uporabljamo kot manjši poveljniški vozili oziroma za prevoz moštva. V realizaciji je še vozilo za vodenje intervencij, za katerega smo že izpeljali postopek javnega naročila. Prejšnje vozilo je bilo udeleženo v prometni nesreči in je bilo popolnoma uničeno," razlaga Ciringer. Skupaj tako gasilska brigada razpolaga s 25 vozili.
[[image_1_article_62308]]
V lanskem letu sta se upokojila dva gasilca, ki so ju nadomestili z novimi, mlajšimi močmi. "Želeli bi si več zaposlitev, vendar smo tudi na tem področju finančno omejeni. Je pa res, da nam je naš ustanovitelj, Mestna občina Maribor, pri določenih reorganizacijskih postopkih prisluhnil. Uspeli smo spremeniti akt o sistemizaciji delovnih mest v zavodu in ga prilagoditi zahtevnejšim intervencijam."
Število intervencij se je lani močno povečalo
V letu 2022 so mariborski poklicni gasilci opravili 1350 intervencij, lansko leto pa že 1801 intervencijo. Povečanje gre na račun naravnih nesreč v letu 2023, ki so od 13. julija najprej imele za posledico odkrite strehe, podrta drevesa, plazove. Če so v preteklosti štab vodenja večjih intervencij, v katere so bila poleg gasilske brigade vključena tudi prostovoljna gasilska društva, aktivirali le na vsaki dve leti, so morali lani to zaradi pogostih neurij storiti štirikrat. Posredovali so na 304 požarih, v 150 prometnih nesrečah, reševali živali, se ukvarjali z nevarnimi snovmi, nudili tehnično pomoč. Po zahtevnosti in obsegu je bila gotovo ena zahtevnejših intervencij požar v predoru Malečnik, prav tako požar v podjetju Surovina, pravi poveljnik Gasilske brigade Maribor Primož Osojnik. "Pri prometnih nesrečah opažamo, da njihovo število ne upada, preventiva pa dobro deluje pri klasičnih požarih, katerih število se zmanjšuje. Manj je tudi dimniških požarov, saj se ljudje odločajo za druge načine ogrevanja, na primer za toplotne črpalke. Več pa je tehničnih posredovanj zaradi naravnih nesreč. Lani smo tako imeli težave z neurji, predlani s požari v naravi."
[[image_2_article_62308]]
Na lastno pobudo so izvedli gasilsko vajo na območju Zavarovalnice Sava
Na vprašanje, koliko izkušenj imajo z gašenjem električnih vozil, Osojnik odgovori, da se na tem področju sicer že izobražujejo, prav tako so začeli z nakupi opreme za gašenje. Doda pa, da so žal gasilci zadnji, na katere se, glede požarne varnosti, obračajo proizvajalci teh vozil, podobno je veljalo tudi pri sončnih elektrarnah. "Mislim, da z gašenjem požara na električnem vozilu, če bo to na prostem, ne bo večjih težav, drugače pa bo, če bo vozilo na primer parkirano v garažni hiši. Še več bojazni glede gašenja je pri električnih skirojih in kolesih, ki so običajno shranjeni po kleteh, kjer jih tudi ponoči polnijo. Te baterije so manj kvalitetne kot pri avtomobilih."
Nasploh velja, da je pri večjih in urejenih objektih požarno tveganje manjše kot na primer pri opuščenih velikih stavbah, v katerih je svojo dejavnost razvilo veliko malih podjetjih. Slednja nimajo enotnih požarnih načrtov, velikokrat tudi ne deluje hidrantno omrežje.
Gasilska brigada Maribor je sicer v lanskem oktobru na lastno pobudo in željo izvedla vajo na območju Zavarovalnice Sava v Mariboru. Ker gre za nov objekt s podzemnimi garažami in električnimi polnilnicami, so si ga želeli podrobneje ogledati. Le tako lahko v primeru požara ustrezno in hitro ukrepajo. Z vidika požarne varnosti predstavlja velik izziv tudi stavba UKC Maribor. Gasilske lestve ne sežejo čisto do vrha 16-nadstropne kirurške stolpnice, pač pa le 37 metrov v višino.
Največ intervencij je bilo ob četrtkih dopoldne
V lanskem letu je bilo največ intervencij med 10. in 11. uro dopoldne, najbolj obremenjen dan je bil četrtek, najmanj posredovanj so gasilci opravili ob ponedeljkih, sobotah in nedeljah. Najbolj obremenjeni sta bili kombinirani vozili GVC1. Vozilo številka 2, ki ga bodo zamenjali, je v lanskem letu opravilo kar 400 intervencij. Gasilske čolne so lani uporabili približno dvajsetkrat. V letu 2023 niso prejeli nobene lažne prijave, za kar je sicer zagrožena kazen do treh let zapora. Kar zadeva posredovanje ob prometnih nesrečah na avtocesti, Osojnik pravi, da so vozniki postali bolj odgovorni in v primeru nezgode naredijo tako imenovani reševalni pas. V preteklosti so, ker ni odstavnih pasov, težko dostopali do mesta nesreč na pomurski avtocesti, z ustvarjanjem reševalnih pasov pa se je to izboljšalo. "Slovenski vozniki in tudi tisti z zahodne Evrope to povečini upoštevajo, manj pa morda nekateri vozniki iz vzhodnega dela."
Če so kdaj v preteklosti obstajale delitve med poklicnimi gasilci, ki so veljali za pomembnejše, in prostovoljnimi, se je zadnja leta v Mariboru to spremenilo. Ciringer njihovo sodelovanje ocenjuje kot zgledno, saj vsi delajo za isto stvar. "Nenazadnje ima naš zavod podpisane pogodbe s sosednjimi manjšimi občinami, v katerih si vsi gasilci stopimo naproti. Pa ne zaradi denarja, temveč zato, da pomagamo tistemu, ki pomoč potrebuje."
[[image_3_article_62308]]
Potrebujejo štabni prostor, s katerega bi usmerjali večje intervencije
Kot je še dejal Aleš Ciringer, si ves čas prizadevajo za sprotna investicijska vlaganja v objekt na Cesti proletarskih brigad 21, ki je bil sicer pred desetimi leti povsem obnovljen. Kot pojasnjuje, si večjih posegov zaradi omejenih sredstev s strani ustanovitelja zavoda ne morejo privoščiti. "V zadnjih letih opažamo trend večjega števila intervencij v kratkem času, ki zahtevajo povsem drugačno organizacijo dela. Za kaj takega zdaj nimamo primernega prostora. Res je, da imamo na tej lokaciji regijski center za obveščanje, vendar ob takih dogodkih, povedano preprosto, številke dobesedno pregorijo. Da bi lahko vse te intervencije uspešno obvladali, selekcionirali in na koncu izpeljali, govorim o celotni javni gasilski službi, ne le gasilski brigadi, potrebujemo štabni prostor, ki bi sledil temu novemu načinu vodenja intervencij. To je gotovo nuja v letu 2024. Ker na naši lokaciji deluje več služb, so nekateri skupni prostori, tudi parkirišče, spustne zapornice in podobno, dotrajani, kar bo potrebno urediti. Pri tem pričakujem soudeležbo vseh deležnikov, ki so na lokaciji. Da torej skupaj najdemo določena sredstva, da vzpostavimo boljše stanje objekta."
Prizadevajo si še za prostore, primerne za usposabljanje poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Prepričani so, da bi morala država urediti Izobraževalni center Pekre, ki velja za objekt regijskega pomena. "Da bi se lahko gasilci tam usposabljali na primeren način, o čemer zdaj ne moremo govoriti," pove Ciringer. Doda, da primeren objekt za usposabljanje iščejo tudi v centru Maribora.
Med načrti za leto 2024 je še nakup logističnega vozila, ki ga financira Uprava RS za zaščito in reševanje, izvedli bodo javno naročila za nakup kombiniranega vozila, ki je nepogrešljivo v intervencijah, njegovo dobavo pričakujejo v letu 2025.
