Na zadnji seji mariborskega mestnega sveta so svetniki razpravljali o spremembi prostorskega akta, ki omogoča gradnjo novega nakupovalnega centra na dveh parcelah za Europarkom, med Pobreško in Titovo. Podpora zasebnim investitorjem, a hkrati skrb zaradi povečanja avtomobilskega prometa.

Na zadnji seji MOM so svetniki razpravljali o spremembi prostorskega akta, ki omogoča gradnjo novega nakupovalnega centra na dveh parcelah za Europarkom. Natančneje, gre za prazno, nepozidano območje v velikosti približno 2,1 ha med Pobreško in Titovo cesto, ki stoji v neposredni bližini kulturnega spomenika bivše kaznilnice. Odgovorni načrtovalec prostorskega akta je Družba ZUM.

Prihajata Lidl in športno-nakupovalni center

Na območju bi naj stali dve stavbi z oznako 4 in 5. V primeru prve gre za večji trgovsko poslovni objekt s kletno, pritlično etažo, prvim nadstropjem in pohodno streho, na kateri bodo rekreacijske površine in otroško igrišče s spremljevalnim programom. V primeru stavbe št. 5 pa gre za pritlično stavbo, v kateri bo najverjetneje trgovina Lidl, kar za Maribor24 potrjujejo tudi pri samem podjetju:

Lahko vam potrdimo, da smo zainteresirani za postavitev trgovine na lokaciji, ki jo omenjate, vendar trenutno še nimamo konkretnih podatkov, kdaj se bo to uresničilo.

Po neuradnih, a preverjenih informacijah, pa bo podjetje Mik Celje v stavbi št. 5 zgradilo športno-trgovinski center. Podjetje smo glede namer kontaktirali tudi sami, odgovor sicer prejmemo šele prihodnji teden.

Sprejetje odloka ne bo imelo finančnih posledic za MOM

Na občini bodo za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij naročili projektno dokumentacijo, a v dokumentu, ki so ga objavili na svoji strani, poudarjajo, da sprejetje odloka ne bo imelo neposrednih finančnih posledic za proračun MOM. Tudi izgradnja predvidene komunalne infrastrukture na območju je odgovornost investitorja, saj gre navsezadnje za zasebno zemljišče, ki ni v lasti MOM.

Auer pozdravlja prihod nakupovalnega centra

Mestni svetnik Stojan Auer, ki je obenem tudi član Odbora za urejanje prostora, je za Maribor24 povedal, da gradnjo novega nakupovalnega centra pozdravlja, saj je območje trenutno prazno in brez funkcije. Prav tako je mnenja, da je želja po gradnji nakupovalnega centra zasebnega investitorja na zasebni zemlji njegova stvar, v katero se politika naj ne bi vmešavala.

Rotar kritičen do Sektorja za urejanje prostora: “služijo le investitorjem”

Nekoliko bolj kritičen je bil mestni svetnik in predsednik Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar, ki meni, da je prostorski odlok celostni vpliv na okolje podcenil in minimiziral. Nikjer se ne omenja vpliva, ki ga imajo nakupovalni centri na prometne tokove, saj je namreč znano, da ravno takšni centri vplivajo na generiranje še več potovanj z avtomobili.

V stranki menijo, da je vzdolž tovrstnih mestnih vpadnic, kakršna je Titova, potrebno s prostorom ravnati drugače. Stavbam na takšnem območju je treba dati drugačno namembnost kot potrošniško, neprimerni bi naj bili tudi sprejeti gabariti*.

Prav tako menimo, da je vzdolž mestnih vpadnic, kot je na primer Titova cesta, potrebno s prostorom ravnati drugače in ga je treba rezervirati za stavbe z drugačno namembnostjo in tudi z drugačnimi gabariti,” pojasnjuje. Svetniki Liste kolesarjev in pešcev so kritični predvsem do namembnosti pritlične stavbe, v kateri bi naj po naši ugotovitvi stal torej Lidl. Menijo, da se mora to območje nujno navezovati na mestni potniški promet.

“Na eni strani je Titova cesta in Pobreška cesta, ki bi lahko omogočali prestopno točko za hitre avtobusne linije BRT (Bus Rapid Transit), na drugi strani je železnica, kjer bi lahko uredili prestopno točko, ki bi potekala skozi Europark. Hkrati bi se celotno območje moralo bolje povezati z medicinsko četrtjo v okolici UKC Maribor in pa seveda z območjem železniškega trikotnika, bivše Snage, kjer bi moral nastati nov mestni športno-rekreacijski park,” je prepričan.

Rotar je izrekel kritiko do vloge Sektorja za urejanje prostora, kjer bi naj stregli interesom investitorja, a pozabljali na mesto.

“Ta po našem mnenju ne opravlja funkcije dolgoročnega načrtovanja prostorskega razvoja mesta in mestnih prostorov, ampak je namenjen zgolj servisiranju raznoraznih investitorjev, ki se na občini pojavijo zaradi priprave ustreznih prostorskih aktov,” je kritičen.

Europark: “Zavedamo se, da je konkurenca dobra”

In kako na prihod konkurence gledajo v bližnjem Europarku? Konkurenco spoštujemo, zavedamo se, da je konkurenca dobra. Je pa na koncu pomembno, da posamezno nakupovalno središče pozna svoje obiskovalce in potenciale, ki jih ima, ter vse te specifike pravilno vključi v svojo strategijo in vsakodnevno poslovanje,” glede vpliva na lasten promet zaradi prihoda konkurence odgovarja managerka Europarka, Simona Mandl.

Glede spornega prostorskega akta smo kontaktirali tudi predsednico Odbora za urejanje prostora, varstvo okolja in varstvo narave, arhitektko Barbaro Glavič. Njen odgovor še čakamo. A glede na to da je v odboru tudi Auer, ki je svoje mnenje že izrazil, si pretirano drugačnega odgovora ne moremo nadejati.

*zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil