Volkmerjev prehod je kratka, a zgodovinsko izjemno pomembna mestna ulica v središču Maribora. Povezuje Gosposko ulico z Grajskim trgom in leži južno od Slovenske ulice, na območju, kjer se že stoletja prepletata mestni vsakdan in zgodovina.
Prehod je v preteklosti večkrat zamenjal ime. Sprva je bil znan kot Kleine Burggasse oziroma Mala grajska ulica, kasneje kot Brunngasse, po javnem vodnjaku, ki je oskrboval bližnje hiše. Po prvi svetovni vojni je bil poimenovan po Leopoldu Volkmerju, duhovniku in pisatelju, pomembnem predstavniku slovenskega razsvetljenstva. Med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni je ulica znova dobila nemško ime, po osvoboditvi pa današnje - Volkmerjev prehod.
Kraj prvega organiziranega protinacističnega dejanja v Mariboru
Poseben pomen ima prehod zaradi dogodkov iz aprila 1941. Prav tu je skupina mariborskih mladih 29. aprila zažgala dva nemška civilna avtomobila, kar zgodovinarji štejejo za prvo organizirano protinacistično dejanje v Mariboru in hkrati eno prvih v Sloveniji. Dogodek je postal simbol zgodnjega odpora proti okupatorju. Danes na Volkmerjevem prehodu stoji spominsko obeležje, ki opozarja na ta uporniški trenutek in ohranja spomin na začetek narodnoosvobodilnega boja v mestu
Leopold Volkmer je bil slovenski ljudski pesnik, pisatelj, duhovnik, narodni buditelj, vzgojitelj, prevajalec in skladatelj. Rodil se je leta 1741 v Ljutomeru in umrl natanko pred 210 leti (7. februarja 1816 na Destrniku). Po študiju filozofije in teologije v Gradcu je kot duhovnik, učitelj in pridigar deloval na Ptuju, Destrniku, Vurberku in Dvorjanah.
Volkmer - prvi slovenski socialni pesnik
Kot nam je povedal Drago Korade, ljubiteljski etnolog iz Spodnje Kungote, je kot nabožni in posvetni pisatelj ter pridigar deloval predvsem vzgojiteljsko. "Je prvi slovenski socialni pesnik (pesem Klaguvanje enega vencerla ali tudi Tolžba enega vencerla pre Domlatkeh; v prepisu duhovnika Franca Cvetka /rokopisu/ ima letnico 1797).
Pesem je napisal med vinorodnimi griči Slovenskih goric, najverjetneje v Dvorjanah, kjer je v času kulturnega preporoda (konec 18. in začetek 19. stoletja) opravljal svoje poslanstvo dušnega pastirja in bil ustvarjalen v boju proti germanizaciji ter učil preproste slovenjegoriške ljudi maternega, slovenskega jezika."
[[image_2_article_85144]]
Original Cvetkovega rokopisa omenjene pesmi hrani Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM).
Avtor prve slovenske posvetne knjige, tiskane v Mariboru
Leta 1795 je bila v Mariboru ustanovljena prva tiskarna. S prihodom tiskarja Franza Shutza s Ptuja v Maribor je slednji postal središče za slovensko štajersko knjigo, ki je tesno povezana z Volkmerjem, avtorjem prve slovenske posvetne knjige, tiskane in založene v Mariboru, z naslovom in pripisom na naslovnici: Hvala kmetizhkega stana ino tobazhie trave v dveh pesmah sapojena v leti 1807. V Marburgi. Se najde per Josephu Martinu Merzinger Bukvarju. Pritiskana pri Fr. Schutzi (hrani UKM).
[[image_1_article_85144]]
"Mestna občina Maribor, Univerza v Mariboru in Nadškofija Maribor so na mojo pobudo leta 2008 v spomin Volkmerju ob 200-letnici prve slovenske posvetne knjige, tiskane v Mariboru, odkrile spominsko ploščo v Volkmerjevem prehodu v Mariboru. Tako smo z Volkmerjem Slovenci dobili prvo slovensko socialno pesem, prvič sploh v slovenski pisani besedi se omenja beseda klopotec - kot lesena naprava v vinogradu. Volkmer pa je tudi avtor prve slovenske posvetne knjige, tiskane v Mariboru," še pove Drago Korade.
Volkmer pripada vsem
Ob koncu doda: "Ali Volkmer pripada Ljutomeru, Destrniku, Ptuju, Dupleku ali morda Mariboru, cerkvenemu ali posvetnemu delu, je manj pomembno od tega, da pripada vsem in je s tem del slovenske kulture. Volkmer je s svojim ustvarjalnim delom na prehodu iz 18. v 19. stoletje ljudi vedno vzpodbujal k dobremu, tako je nekoč zapisal obupanemu mladeniču v šoli: "Mladenč volo naj zgubiti, no gvišno, še ne si, boš". Torej, navdahnimo se v teh razburkanih časih Volkmerja in njegove vzpodbudne misli, ki je še kako aktualna in potrebna »mladenčem«, pa seveda mnogim drugim upanja potrebnim ljudem."
