V UKC Maribor je v načrtu premeščanje covid pacientov v slovenjegraško bolnišnico in na Golnik. Čimprej želijo namreč zapreti še eno intenzivno enoto s covid bolniki, saj je v kirurški stolpnici velika stiska, kirurški program pa praktično stoji.

V drugem valu je število hospitaliziranih v UKC Maribor že preseglo skupaj 2400 pacientov, kar še vedno pomeni, da je sistem obremenjen.

“Epidemija še nikakor ni končana. Epidemija še poteka. Ko je bilo v drugem valu najhujše, je bilo pri nas hospitaliziranih 240 pacietov, danes jih je 120, od tega 24 v intenzivni terapiji. Še zmeraj smo izjemno obremenjeni. Vzhodna Slovenija je glede na proporce bolnišnic bistveno bolj obremenjena kot zahodna Slovenija, še zlasti UKC Maribor,” je pojasnil strokovni direktor Matjaž Vogrin. Celoten UKC Maribor je imel pred epidemijo 27 intenzivnih postelj.

V kirurški stolpnici je velika stiska

“Zato je v načrtu premeščanje pacientov v slovenjegraško bolnišnico in na Golnik. Sistem medsebojne pomoči deluje. Na silo pacientov ne bomo premeščali,” je še pojasnil Vogrin. Po njegovih besedah je najpomembneje, da čimprej zaprejo še eno intenzivno enoto za covid paciente, saj je v kirurški stolpnici velika stiska. Zaradi zasedenosti intenzivnih enot s covid pacienti stoji kirurški program, zato želijo čimprej povečati kapacitete za ne-covid intenzivne postelje in na ta način omogočiti izvajanje opretavnih programov v kirurški stolpnici.

Trenutno delujejo na 85 odstotkih zmogljivosti, kar si želijo povečati na vsaj 90 do 95 odstotkov. “Moramo se zavedati, da bo potrebno nadoknaditi še programe, ki so izpadli v preteklem letu. Teh je okoli 20 odstotkov, kar pomeni nekaj tisoč operacij in nekaj deset tisoč akutnih obravnav,” je še dodal Vogrin.

Sistem cepljenja deluje

V UKC Maribor je bilo doslej cepljenih 2261 ljudi, v sami ustanovi 2006 bolnikov. Zaščitenih je tako okoli 75 odstotkov celotnega osebja, kar se pozna pri odstotnosti. Obenem je veliko manj sprejemov iz domov za ostarele, kar kaže na to, da sistem cepljenja deluje.

Od več kot 2000 cepljenih so sicer beležii 73 primerov stranskih učinkov (pri cepivu Pfizer) in 15 primerov stranskih učinkov pri tistih, ki so bili cepljeni s cepivom AstraZeneca. “Če govorimo o procentih, je to nekje med 2,5 in 3 procente vseh, ki so bili cepljeni,” je dodal Vogrin. Vsi simptomi oziroma stranski učinki so izzveneli po dveh dneh, trajnih negativnih učinkov cepljenja tako ne beležijo. “Vsi podatki kažejo, da cepljenje deluje in da tisti, ki so cepljeni, ne zbolijo oziroma zbolijo za mnogo milejšo obliko bolezni,” je še dodal Vogrin.