Katere so osnovne naloge zastopnikov pacientovih pravic?

Zastopnik pacientovih pravic pomaga pacientu pri uresničevanju pacientovih pravic, ki so opredeljene z Zakonom o pacientovih pravicah s tem, da mu svetuje o vsebini pravic, o načinih in možnostih njihovega uveljavljanja bodisi v času pred ali med zdravljenjem in kadar so te kršene. Zastopnik podaja konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic in predlaga možne rešitve, pacientu nudi pomoč pri vlaganju pravih sredstev po Zakonu o pacientovih pravicah in seveda tudi po drugih zakonih.

“Za pacienta opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev, kjer lahko tudi neformalno posreduje z namenom hitrega odpravljanja kršitev. V primeru kršenja pravic po drugih zakonih zastopnik napoti pacienta na pristojno pravno ali fizično osebo ali na pristojen državni organ.”

Za pacienta opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev, kjer lahko tudi neformalno posreduje z namenom hitrega odpravljanja kršitev. V primeru kršenja pravic po drugih zakonih zastopnik napoti pacienta na pristojno pravno ali fizično osebo ali na pristojen državni organ. V skladu z Zakonom o pacientovih pravicah vlaga zastopnik pravna sredstva v okviru pisnega pooblastila s strani pacienta in daje predloge, pojasnila in druge izjave v imenu in v korist pacienta za hitro in uspešno rešitev spora.

Zastopniki dajemo pacientom tudi pojasnila in nudimo pomoč pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva , zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti .

Zastopniki smo dolžni skrbeti tudi za promocijo pacientovih pravic . V ta namen organiziramo številna predavanja pri zainteresiranih skupnostih kot so mestne četrti, društva upokojencev, domovi za ostarele ipd., na katerih predstavimo Zakon o pacientovih pravicah s praktičnimi primeri. Nastopamo v medijih bodisi z odgovori na vprašanja poslušalcev in gledalcev v živo ali podajamo izjave glede določenih težjih primerov, ki smo jih reševali. Na izvajalce zdravstvenih storitev naslavljamo predloge, mnenja , kritike ali priporočila , ki so jih dolžni obravnavati in nanje tudi odgovoriti.

Manjši problemi se običajno rešujejo v neformalnem postopku, težje z vložitvijo zahteve

Pristojnosti zastopnikov?

Pristojnosti zastopnikov se pokrivajo s predhodno navedenimi dolžnosti. Poleg vsakdanjih vprašanj glede izvajanja zdravstvenih obravnav bodisi v strokovnem smislu, v smislu neprimerne komunikacije, v smislu spoštovanja pacientovega časa, pravice do proste izbire zdravnika, pravice do obveščenosti in sodelovanja, pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju, pravice do upoštevanja vnaprej izražene volje, pravice do preprečevanja in lajšanja trpljenja, pravice do drugega mnenja, pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, pravice do varstva osebnih podatkov, odgovarjamo še na številna druga vprašanja, ki so povezana z zdravstvenim varstvom, urejanjem staležev in invalidske upokojitve, pravic iz socialnega varstva ipd.

“Manjši problemi se običajno rešujejo v neformalnem postopku s pridobivanjem stališč vpletenih v zadevo. Težje zadeve ki so neposredno povezane s samo izvedbo zdravstvene obravnave, pa rešujemo z vložitvijo zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic, ki se lahko zaključi na prvi stopnji torej pri samem izvajalcu zdravstvene storitve, ali pa na drugi stopnji pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic.”

Zastavljena vprašanja pacientov oziroma probleme lahko rešujemo bodisi v neformalnem ali formalnem postopku, ki je predpisan z Zakonom o pacientovih pravicah. Manjši problemi se običajno rešujejo v neformalnem postopku s pridobivanjem stališč vpletenih v zadevo. Težje zadeve, ki so neposredno povezane s samo izvedbo zdravstvene obravnave, pa rešujemo z vložitvijo zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic, ki se lahko zaključi na prvi stopnji torej pri samem izvajalcu zdravstvene storitve, ali pa na drugi stopnji pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic. V teh postopkih se iščejo tudi strokovna mnenja, s katerimi skušamo rešiti pritožbo.

Na osnovi informacij od pacientov, zdravstvenega osebja, drugih občanov in medijev lahko zastopniki podamo izvajalcem zdravstvenih storitev mnenja, predloge, kritike ali priporočila za reševanje določenih težav . Sodelujemo tudi z drugimi državnimi organi ali pravnimi osebami v iskanju rešitev zaradi kršitve pravic pacientov po Zakonu o pacientovih pravicah.

V javnosti je nejasna razlika med zastopnikom pacientovih pravic in varuhom bolnikovih pravic?

Institut zastopnika pacientovih pravic je opredeljen z določbami Zakona o pacientovih pravicah iz leta 2008, medtem ko je varuh bolnikovih pravic ustanovljen s sklepom o ustanovitvi varuha bolnikovih pravic in njegovih pristojnosti iz leta 2001. Zastopniki pacientovih pravic delujemo na nivoju republike Slovenije in smo financirani iz proračuna RS, varuha bolnikovih pravic pa je imenoval Mestni svet Mestne občine Maribor in ga financira MO Maribor in občine, ki so podpisnice sporazuma o sofinanciranju tega instituta. Ali institut varuha bolnikovih pravic posluje v skladu s prej citiranim sklepom o ustanovitvi, vam ne morem pojasniti, ker o tem nimam podatkov.

“Zastopniki pacientovih pravic delujemo na nivoju republike Slovenije in smo financirani iz proračuna RS, varuha bolnikovih pravic pa je imenoval Mestni svet Mestne občine Maribor in ga financira MO Maribor in občine, ki so podpisnice sporazuma o sofinanciranju tega instituta.”

Zastopniki pacientovih pravic peljemo postopke na prvi in na drugi stopnji , ali to počne tudi varuh bolnikovih pravic, mi ni znano. Vem, da je nekaj časa bil problem, ker so se določene zadeve reševale pri varuhu bolnikovih pravic v neformalnem postopku, ki pa včasih ni bil učinkovit in so se kasneje ljudje obrnili na nas. Pri tem pa je nastal problem, ker so s predhodnim vodenjem postopka pri varuhu bolnikovih pravic zamudili zakonite roke za vložitev zahteve za prvo obravnavo. Kako varuh bolnikovih pravic sedaj vodi postopke, mi ni znano.

Med drugim zastopniki pacientovih pravic svetujemo ljudem tudi pri izpolnitvi obrazca o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe , ki ga tudi sopodpišemo in poskrbimo za vnos obrazca v slovenski register, pri čemer pa varuh bolnikovih pravic ne more sodelovati.

Na osnovi katerih predpisov poteka delo zastopnikov pacientovih pravic?

Zastopniki pacientovih pravic delujemo po Zakonu o pacientovih pravicah in na njegovi osnovi izdanimi predpisi. Sicer pa se pri našem delu soočamo še s številnimi drugimi predpisi kot so:
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o duševnem zdravju, Zakon o zdravniški službi, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravilih, Zakon o nalezljivih boleznih in na njihovi osnovi izdanimi pravilniki. Seveda so tu še drugi predpisi, ki niso neposredno vezani na izvajanje zdravstvene dejavnosti, kot je Zakon o varovanju osebnih podatkov, Kazenski zakonik itd.

39 let delovne dobe na različnih inšpekcijskih področjih

Vaše dosedanje izkušnje s podobnimi nalogami?

Sama imam 39 let delovne dobe na različnih inšpekcijskih področjih, od sprejetja Zakona o varstvu potrošnikov pa do upokojitve pa sem delala na varovanju pravic potrošnikov. Vedeti moramo, da zastopniki pacientovih pravic ne odločamo o strokovnosti izvedenih zdravstvenih obravnav, ampak se le to ugotavlja v sklopu internih ali eksternih strokovnih nadzorov ali pa z izvedenci medicinske stroke. Zelo dobrodošle pa so mi dolgoletne izkušnje na terenu v različnih okoljih, z različnimi ljudmi, kjer je bila vedno potrebna velika mera potrpežljivosti in sposobnost hitrega prilagajanja različnim okoljem. Seveda so izredno pomembne še dolgoletne izkušnje pri vodenju upravnih postopkov, saj zastopniki pacientovih pravic nimamo pravnih svetovalcev, ampak celotni postopek reševanja pritožbe pacienta izvedemo sami. Vsekakor je za uspešno opravljanje zastopstva pomembna spretnost v komuniciranju, vsesplošno znanje z različnih področij, empatija, življenjske izkušnje , odnos do dela in pacientov.

Kakšen je nivo poučenost pacientov o njihovih pravicah?

Načeloma bi rekla, da se pri nas oglašajo ljudje, ki svojih pravic kot pacienti ne poznajo, ljudje, ki nimajo v današnji družbi posebnih vez in poznanstev in seveda ljudje, ki nimajo denarja, da bi zdravstvene probleme reševali kako drugače. Tem ljudem smo resnično potrebni in pomembni, da jih seznanimo z možnostmi rešitve njihovega problema. Sicer se zastopniki trudimo osveščati javnost o vsebini Zakona o pacientovih pravicah in v ta namen organiziramo predavanja v različnih okoljih. Vendar sama opažam, da določene organizacije niso zainteresirane, da bi se ta predavanja tudi izvedla.

“Načeloma bi rekla, da se pri nas oglašajo ljudje, ki svojih pravic kot pacienti ne poznajo, ljudje, ki nimajo v današnji družbi posebnih vez in poznanstev in seveda ljudje, ki nimajo denarja, da bi zdravstvene probleme reševali kako drugače. Tem ljudem smo resnično potrebni in pomembni, da jih seznanimo z možnostmi rešitve njihovega problema.”

Pred dobrim letom sem ponudila brezplačna predavanja društvom upokojencev v Mariboru in okolici in se je na žalost za to možnost seznanitve z zakonom o pacientovih pravicah odločilo le eno društvo. Sicer sem predavala različnim invalidskim društvom, po domovih starejših občanov in v drugih okoljih. Pogosto sem se pojavljala tudi v medijih, kje sem v živo odgovarjala na vprašanja poslušalcev oziroma gledalcev. Seveda sem vedno pripravljena izvesti brezplačna predavanja v vseh okoljih, ki bodo za to zainteresirana.

Marsikdo se ne bi oglasil, če bi naletel na prijazno in popolno razlago težave

Koliko kršitev obravnavam in katere so najbolj značilne?

Letno se name obrne poprečno od 800 do 1000 pacientov z različnim vprašanji tako glede zdravstvenih obravnav, kot tudi glede obravnav na različnih komisijah ipd. Največkrat je problem neprimerna komunikacija zdravstvenega osebja in nasploh neprimeren odnos. Marsikdo se ne bi oglasil v moji pisarni, če bi naletel na prijazno in popolno razlago težave, ki ga zanima. To je velik problem, ki je na žalost prisoten na vseh področjih delovanja ljudi in kako malo bi bilo potrebno, da bi se razmere bistveno spremenile.

“Marsikdo se ne bi oglasil v moji pisarni, če bi naletel na prijazno in popolno razlago težave, ki ga zanima. To je velik problem, ki je na žalost prisoten na vseh področjih delovanja ljudi in kako malo bi bilo potrebno, da bi se razmere bistveno spremenile.”

Zagotovo bi morala naša družba poskrbeti za primerno vzgojo glede odnosa do sočloveka že od vrtca dalje, da ne omenjam osnovne in srednje šole, kjer imamo zelo natrpane učne programe, ki nam v življenju prav veliko ne koristijo. Le na osnovno pozabljamo: na primeren odnos, ki je temelj dobrega delovanja celotnega sistema.

Sicer pa je bil v zadnjem času predvsem poudarek na predolgih čakalnih vrstah in seveda na neuspešnih zdravstvenih obravnavah.

Kaj je pravica do vnaprej izražene volje?

Dejstvo je, da se je doslej od leta 2008, od kar je Zakon o pacientovih pravicah v uporabi, resnično zelo malo ljudi odločilo za možnost vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe v določenem zdravstvenem stanju. Pred kratkim smo na sestanku na NIJZ ugotavljali, da je bilo
doslej v celotni naši državi le okoli 600 takšnih primerov, ki so se odločili, da ne dovoljujejo umetnega vzdrževanja pri življenju v stanju, ko ni mogoče pričakovati izboljšanja.

“Pred kratkim smo na sestanku na NIJZ ugotavljali, da je bilo
doslej v celotni naši državi le okoli 600 takšnih primerov, ki so se odločili, da ne dovoljujejo umetnega vzdrževanja pri življenju v stanju, ko ni mogoče pričakovati izboljšanja.”

Menim, da je vzrok v tako nizkemu število odločitev za ta način prekinitve življenja v dejstvu, da so ljudje o tem premalo informirani. Tudi veliko zdravnikov družinske medicine ne ve prav veliko o tem, pa vendar so oni tisti, ki bi naj svojemu pacientu obrazložili postopek za to odločitev. Tukaj bi se morala vključiti Zdravniška zbornica Slovenije in svoje člane koncesionarje z okrožnico podučiti o tej možnosti prekinitve življenja, v zdravstvenih domovih pa so za to zadolžene strokovne službe.

Institut varovanja bolnikovih pravic?

Res je, da je bil Maribor prvi, ki je pričel razmišljati o tem institutu in ga leta 2001 tudi ustanovil. Seveda je bilo to oranje ledine v slovenskem prostoru, dokler ni bil leta 2008 sprejet Zakon o pacientovih pravicah in s tem imenovani zastopniki pacientovih pravic po vsej Sloveniji. Še danes je izjemno težko delati kot zastopnik pacientovih pravic, saj država nima posebnega posluha za tovrstno delovanje. V Mariboru že od vsega začetka prosimo za prostor, ki bo dostopen tudi invalidom, pa doslej nihče ni za to poskrbel.

“V Mariboru že od vsega začetka prosimo za prostor, ki bo dostopen tudi invalidom, pa doslej nihče ni za to poskrbel. V Mariboru smo tudi edini v Sloveniji, ki nimamo ustrezne administrativne podpore, čeprav Ministrstvo za zdravje mesečno plačuje NIJZ za ta namen določena sredstva.”

V Mariboru smo tudi edini v Sloveniji, ki nimamo ustrezne administrativne podpore, čeprav Ministrstvo za zdravje mesečno plačuje NIJZ za ta namen določena sredstva. Zastopnici se morava sami znajti in ker se morajo vse zadeve voditi v skladu z ZUP, porabiva veliko dragocenega časa za administrativna opravila, za katera sicer plačilo prejemajo drugi. Delava v izredno majhnih pisarnah, v katere predvsem ob smrti pacientov zaide včasih cela družina in takrat so razmere nevzdržne. Nenazadnje nimamo urejenega varovanja prostorov in zaposlenih.

V letošnjem letu želja za ustreznim prostorom in minimalnimi pogoji za delo

Načrti za 2020?

V prejšnjem letu je bilo opravljenega veliko dela, saj je bilo opravljenih skoraj 80 % več delovnih ur kot je predvidena obveznost . Pa vendar bi veljalo poudariti, da so se zdravstveni delavci počasi navadili, da smo zastopniki pacientovih pravic del zdravstvenega sistema in da nas je potrebno upoštevati.

“Sicer pa se ob tem izpostavlja tudi vprašanje zavarovanja odgovornosti zdravstvenih delavcev, ki zagotovo ne morejo vsakega pacienta absolutno dobro operirati, saj so prisotne pri posegih različne okoliščine, ki ne vodijo do optimalnega rezultata. Eno je siceršnje zdravstveno stanje pacienta, drugo je opremljenost in razpolaganje s potrebno opremo in materiali, da ne govorimo o pomanjkanju zdravstvenega kadra, zaradi česar so zdravstveni delavci velikokrat zelo izčrpani.”

Seveda ni vedno lahko, predvsem ko gre za dokazovanje domnevno neuspelega zdravstvenega posega , zaradi katerega je pacient utrpel določene posledice ali pa celo umrl. To področje bi moralo biti bolje urejeno, morda z možnostjo pridobitve drugega mnenja v tujini, saj je Slovenija absolutno premajhna, da bi lahko tukaj pridobili povsem realno drugo mnenje. Sicer pa se ob tem izpostavlja tudi vprašanje zavarovanja odgovornosti zdravstvenih delavcev, ki zagotovo ne morejo vsakega pacienta absolutno dobro operirati, saj so prisotne pri posegih različne okoliščine, ki ne vodijo do optimalnega rezultata. Eno je siceršnje zdravstveno stanje pacienta, drugo je opremljenost in razpolaganje s potrebno opremo in materiali, da ne govorimo o pomanjkanju zdravstvenega kadra, zaradi česar so zdravstveni delavci velikokrat zelo izčrpani. Seveda je včasih prisotna tudi malomarnost, ki bi pa morala biti v našem sistemu prepoznavna in tudi primerno obravnavana.

V letu 2020 bi si želela, da bi končno imeli prostor dostopen invalidom, saj jih sicer obiskujemo po domovih. Želela bi si normalen ekran računalnika, saj si brez njega več ni mogoče zamisliti normalnega dela. Želela bi ustrezno administrativno podporo.

V letu 2020 bom skušala približati Zakon o pacientovih pravicah in osveščati ljudi v tej smeri predvsem v manjših krajih zunaj Maribora in po možnosti zopet v medijih, ker se le tako vzpostavi neposreden stik z ljudmi. Opozarjala bom izvajalce zdravstvenih obravnav na pogoste težave, s katerimi se srečujejo njihovi pacienti in tako skušala prispevati k izboljšanju stanja v našem zdravstvu.

Sicer pa bi si želela, da bi Zakon o pacientovih pravicah , ki bo v kratkem spremenjen , resnično ščitil pravice pacientov, kar je tudi njegov osnovni namen. Upam, da se bo v Sloveniji čimprej vzpostavil sistem spremljanja nepredvidenih odklonov v zdravstvu, ki bo temelj dvigu kakovosti zdravstvenega sistema v prihodnje.

Bi želeli še posebej kaj sporočiti?

Trudimo se za medsebojne dobre odnose, najdimo toplo besedo za ljudi v stiski in vsem nam bo lepše !