V Malečniku, le pet minut iz Maribora, Matej Markuš uspešno nadaljuje vinsko zgodbo na družinskem vinogradniškem posestvu. Blagovna znamka Vina Oskar je postala prepoznavna in uveljavljena ne le v slovenskem, temveč tudi širšem prostoru. Njihova domačija se je v času, ko jo je vodil Matejev dedek, imenovala Pri Oskarju. To je bil dedkov vzdevek, pod katerim so ga poznali daleč naokoli. »Dedek se je začel ukvarjati z vinogradništvom, tradicijo je nadaljeval moj oče, sicer ne profesionalno, sam pa sem se pred približno 25 leti odločil, da nadaljujem družinsko tradicijo,« nam pove Matej. Sprva je sicer študiral elektrotehniko, ker pa ga je ves čas vleklo k naravi in vinogradom, je presedlal na študij agronomije. Nato je bil slabih 15 let kot enolog zaposlen v različnih vinskih kleteh, kjer se je prvič srečal s pridelavo penečih vin. Vzporedno je razvijal lastno blagovno znamko in povečeval število vinogradov. Teh je bilo sprva le za slab hektar, danes jih je deset hektarjev, razpršeni so na štirih lokacijah; del jih je na domačiji v Malečniku, preostanek na južni in vzhodni strani Gorce ter na hribih v Trčovi in Nebovi. Brez laškega rizlinga na Štajerskem ne gre, v Matejevih vinogradih ga je približno 30 odstotkov, veliko je chardonnaya in modrega pinota, iz katerih pridelujejo peneča vina, nekaj tudi šipona, renskega rizlinga, sauvignona in muškata. Letna proizvodnja vin znaša od 50 do 60 tisoč litrov, letos ga je zaradi vremenskih razmer nekoliko manj. Približno polovica vin je penečih. »V 99 odstotkih gre za bela vina, modri ponot, ki je rdeča sorta, v večini uporabimo za rose penino, v najboljših letnikih pridelamo tudi nekaj rdečega vina.«
Vse penine proizvajajo po klasični šampanjski metodi
Prav penečim vinom, s pridelavo katerih se je seznanil pri delu v različnih vinskih kleteh, v zadnjih letih namenja največ pozornosti. Želja je, da bi njihovo proizvodnjo povečal na več kot 50 odstotkov celotnega deleža vin: »Mislim, da je pri teh vinih še vedno določena tržna niša, ki v Sloveniji še ni dovolj izkoriščena.« Vse penine proizvajajo po klasični šampanjski metodi, kar pomeni, da najprej napolnijo osnovno vino, katerega fermentacija in zorenje potekata v steklenici, pred prodajo pa je potrebno še eno odležavanje. Celoten proces poteka približno tri leta. V osnovni gre za suha vina, ki jim, glede na sladkorno stopnjo, ki jo želijo, dodajajo likerje. »V naši hiši stremimo k suhim oziroma celo zelo suhim peninam, s čimer se tudi razlikujemo od drugih pridelovalcev penečih vin na Štajerskem. Po njih smo prepoznavni tudi izven meja Slovenije. Naša najslajša penina je rose z devetimi grami sladkorja.«
31. decembra nazdravite s tisto penino, ki vam je všeč
Na vprašanje, s kakšno penino naj nazdravimo 31. decembra, Matej Markuš, odgovori: »Pomembno je, da izberete tisto, ki vam je všeč. Mi bomo pri silvestrski večerji zagotovo odprli našo brut penino, ki je popolnoma suha. Stara je vsaj 20 do 30 mesecev, je lepo vležana z lepimi zorilnimi notami in spominja na šampanjce. Za ljudi, ki pa jim ni toliko pomembna vinska perfekcija, pa so dosegljive cenovno dostopnejše penine, ki jih najdemo na trgovinskih policah. Običajno so izdelane po charmat metodi, so bolj sveže, v to skupino na primer spadajo muškatne penine.«
[[image_3_article_61432]]
Prepoznavni so tudi po muškatih sauvignonih
Ob peninah so Vina Oskar prepoznavna po muškatih sauvignonih, saj gre za sorti, ki sta Štajercem zelo blizu. Iskan je tudi šipon, ki je rahlo maceriran, z njim zadovoljijo pivce, ki obožujejo nevsakdanja vina. Matej pojasni, da so se tudi na tem področju trendi obrnili v suha vina, odmikamo se od polsuhih, v manjšem deležu ohranjamo polsladka. »Vesel sem, da v pogovoru z mlajšimi od sebe spoznavam, da mladi danes veliko vedo o vinih, da jih zanimajo. Ni jim vseeno, kaj pijejo. Mislim, da se je kultura pitja vin v zadnjem času dvignila in se še dviguje. To je dobro za nas proizvajalce vin kot tudi za gostince.«
Na račun mladih vinarjev smo v zadnjih letih zelo napredovali
Štajerska vina po kvaliteti kotirajo zelo visoko. Mladi prevzemniki vinogradniških kmetij se izobražujejo in spremljajo zadnje trende na tem področju, pomembna pa je tudi nova tehnologija. V zadnjih 15 letih smo, kot pravi sogovornik, zelo napredovali. Vinogradniki, ki se ukvarjajo tudi z vinarstvom, znajo pridelati različne tipe vin. »Včasih smo na Štajerskem v tukajšnjih kleteh pričakovali zgolj polsuha in polsladka vina. Danes pa se večinoma pogovarjamo o suhih vinih, in to v različnih stilih; svežem stilu, torej vinih, starih leto, dve, gastronomskem stilu, to so krepka, bogata vina, stara več let, in presežkih, ki se zgodijo v določenih letnikih, ko narava do dovoli, ta vina so namenjena za daljše zorenje. Zraven so seveda še predikati in ostala vina z ostankom sladkorja.«
Ponudniki vin se morajo povezati s tistimi, ki ponujajo nočitve, in z restavracijami
Naša slabost je v tem, da je Štajerska v tujini premalo poznana kot vinska regija. Dobro bi bilo tudi, tako Markuš, da bi bili prepoznavni po točno določenem vinu. »Ko na sejmih v tujini srečujem tuje trgovce, me ti sprašujejo, po katerem vinu smo pri nas prepoznavni. Lahko jim povem, po čem sem sam prepoznaven, ne morem pa jim ponuditi vina, po katerem je prepoznavna celotna regija.« Da bi se to spremenilo, si Markuš prizadeva za povezovanje z drugimi štajerskimi vinarji in ostalimi deležniki, s katerimi želi predstaviti štajersko regijo kot vinsko destinacijo, v katero bodo ljudje prihajali zato, ker bodo lahko tukaj pili odlično vino in uživali ob vrhunski kulinariki. »Pri tem je pomembno, da se znamo ponudniki vin povezati s tistimi, ki ponujajo nočitve, in z restavracijami. Vsaka nova Michelinova zvezdica, ki bo zrasla na Štajerskem, ne sme biti le dobrobit za gostinca, ki jo pridobi, temveč za vse nas. Važno je, da najdemo pravo povezavo tudi izven našega vinarskega posla.«
[[image_2_article_61432]]
V treh letih nameravajo zgraditi šampanjsko vinsko klet
Pred Vini Oskar pa je še en velik projekt, glede katerega Markuš ostaja še nekoliko skrivnosten. Že vrsto let si namreč prizadevajo za ureditev šampanjske vinske kleti. Z razvojem dejavnosti so potrebe po kapacitetah naraščale. Nekaj časa so bili najemniki ene izmed kleti, zdaj pa se srečujejo s precejšnjo prostorsko stisko. »Da bi lahko povečali proizvodnjo penin, načrtujemo gradnjo kleti, ki bo zasnovana na način, da si bodo lahko obiskovalci v njej tudi ogledali tiste dele procesa proizvodnje penečih vin, ki so za javnost najzanimivejši. Objekt naj bi imel takšno kapaciteto, da bomo lahko v njem hranili triletnike penin, torej takšno količino, ki jo moramo zavrteti, preden gre vino v prodajo. Naša želja je, da bi letno proizvedli okoli 50 tisoč steklenic.« Klet, ki naj bi jo, če ne bo zapletov, zgradili v naslednjih treh letih, bo urejena po vzoru tistih v tujini, nekaj podobnega je pred časom zgradil vinogradnik na Dolenjskem. Šlo bo za novogradnjo, ki so jo bili primorani v preteklih letih zaradi birokracije že dvakrat prestaviti.
[[image_1_article_61432]]
Da lahko družinska vinarska kmetija normalno deluje, je zaslužnih več posameznikov. Matej Markuš je na njej polno zaposlen, kolikor je mogoče mu pomaga žena, prav tako starši. Strokovno pomoč mu zagotavlja več kolegov enologov. V prihodnje upajo, da bodo lahko še koga zaposlili. "Delamo nekoliko drugače, z malenkost drugačno vizijo kot ostali vinogradniki na Štajerskem."
Z obnovo so pridobili prostor za degustacije in srečanja
Do leta 1995 so imeli Markuševi turistično kmetijo, na kateri so prodali vso pridelano vino. Ker so koncept gostinske ponudbe v zadnjih letih spremenili, so se odločili za obnovo objekta, v katerem je v preteklosti deloval vinotoč. Dela so tačas že zaključena, pridobili so lep prostor, v katerem lahko sprejmejo manjše skupine obiskovalcev, do 40 ljudi, in jim ponudijo degustacijo vin v kombinaciji z lokalno kulinariko. Prav tako je prostor namenjen za poslovna srečanja, druženja ob koncu leta, konference in podobno. Spomladi načrtujejo še razširitev terase, ki ponuja čudovit pogled na Maribor in Pohorje ter bližnje vinograde. V objektu so uredili še trgovinico, v kateri bodo prodajali svoja vina. »S koncem leta začenjamo s gostinsko ponudbo na nekoliko drugačnem nivoju. Odprti bomo, ob predhodnih rezervacijah, ob petkih in sobotah,« pravi Matej Markuš. Dodaja še, da so njihova vina na voljo tudi v spletni prodaji, in sicer preko domene evino. Gre za njihovega pomembnega partnerja, preko katerega prodajajo vina v gastronomijo, hotelirstvo in v manjšem obsegu tudi v trgovine. Med dolgoročnimi načrti je lastna spletna trgovina, ki bi lahko zaživela v spomladanskih mesecih prihodnjega leta.
