Srednja šola za oblikovanje Maribor (SŠOM) že vrsto let ustvarja prostor za kreativnost, inovacije in strokovni razvoj mladih, ki s svojo ustvarjalnostjo presegajo meje šole in posegajo po uspehih doma ter v tujini.

Pod vodstvom ravnateljice Najde Jager Popović, ki z neomajno energijo povezuje dijake, učitelje in širšo skupnost, šola ne le ohranja svoj sloves, temveč ga nadgrajuje z odmevnimi projekti in sodelovanji.

V pogovoru z njo smo se dotaknili najpomembnejših dosežkov leta 2024, pogledali v izzive, s katerimi se sooča sodobno šolstvo, in raziskali vizijo za prihodnje leto, ko bo SŠOM praznovala 10-letnico festivala FOMB.

Kateri so bili najpomembnejši dosežki Srednje šole za oblikovanje Maribor v letu 2024? Ko se ozrete na minule mesece – na kaj ste kot ravnateljica in s tem obraz šole najbolj ponosni?

Srednja šola za oblikovanje Maribor (SŠOM) se s svojimi dijaki in mentorji vključuje v številne dogodke, projektne aktivnosti, tekmovanja, natečaje. Najpomembnejši dosežki niso vezani le na uspehe dijakov, osvojena visoka mesta, dosežek je zame vsaka dejavnost, v katero se mladi vključijo brez prigovarjanja, z željo po izkušnji, priložnosti, kjer delajo tisto, ker jih zanima, ker želijo delati v družbi sovrstnikov ali strokovnjakov, ker se želijo naučiti nekaj novega in na višji ravni.

Dosežek je, ko je učitelj voljan prebiti še nekaj ur izven pouka in ga nameniti tistim, ki želijo njegovo znanje, kjer se rodijo nove ideje, ki prerastejo v projekte zadovoljstva in rezultatov.

V letu 2024 so dijaki dosegli visoke uspehe tako na tekmovanjih iz slovenščine, zgodovine, fizike, matematike, tujih jezikov, kot tudi na frizerskem področju in natečajih. Uspešno smo vključeni tudi na javnem razpisu Mladi za napredek Maribora, ki razvija raziskovalno dejavnost, inovacijo in smo po številčnosti in kvaliteti oddanih nalog med vodilnimi šolami.

Še posebej smo ponosni na rezultate bivših dijakov, ki so po osnovah v stroki, ki so jih pridobili na SŠOM, uspeli svoje znanje nadgraditi, ga izpiliti in postati strokovno prepoznavni. Na tekmovanju Sloskills je zmagala naša bivša dijakinja Nika Kohne, ki pod mentorstvom Bojane Galič, frizerske mojstrice iz SŠOM, nadaljuje trening na frizerskem področju za tekmovanje na Euroskills-u.

Kako bi ocenili napredek šole v preteklem letu, tako na področju izobraževanja kot na drugih področjih, kot so sodelovanje z industrijo ali mednarodni projekti?

Šolstvo se trenutno nahaja v burnih vodah. Potrebno je prenove, tako na vsebinski ravni kot tudi na ravni odnosov. SŠOM v zaključujočem se letu ne izstopa iz povprečja prejšnjih let glede sodelovanja z gospodarstvom, bi si pa želela več pobud iz gospodarstva, ki bi izražale dejansko potrebo, vsebine, usposabljanje za učitelje, ki prihaja iz njihovih vrst in ne akademsko usmerjenih teoretičnih vsebin.

S tem bi se tudi izoblikovali poklici z novo vsebino, ki jih gospodarstvo dejansko potrebuje. Industrija 4.0, umetna inteligenca, digitalna revolucija, energetski prehodi, globalizacija že leta silijio k spremembam; način razmišljanja v družbi sili k drugačnemu poučevanju, kjer pa smo šole ujete v pasti birokracije, kontrole, kaj je narobe, bolj, kot kaj je prav.

Nenehno tekmovanje, namesto bolj sodelovanje. Znajti se v tem bazenu izzivov in kljub temu vzpostaviti mehanizme za sodelovanje med dijaki in učitelji je največji cilj vsakega šolskega leta.

Mednarodni in interni projekti so že leta stalnica SŠOM. Pomembni so tako iz vidika nudenja priložnosti mladim in zaposlenim, kot tudi izmenjavi zkušenj, novim prijateljstvom, pa tudi spoznanju, ali sledimo evropskim trendom, ali smo morda pred njimi. Marsikateri projekt tudi malce razbremeni finančni proračun z različnih vidikov.

Projekti BIGS, Digital Clean up Campaign, Erasmus+ mobilnost ter Spirit so trenutni EU projekti, kjer so aktivno vključeni dijaki in člani projektnih timov SŠOM. Morda je nekoliko bolj izstopalo letošnje sodelovanje v projektu YAFE, kjer je nastal čudovit mural, posnel se je prispevek za britansko TV hišo in je prispeval ne le k vsebinskemu dogajanju na šoli, temveč tudi vizualni podobi same stavbe.

Številne strokovne ali pa splošne ekskurzije, terenske vaje popeljejo dijake v svet in nemalokrat so presenečeni, da tujina ni zlato, ki se sveti. Tudi na tem področju so se zadeve začele državno omejevati, kar ni dobro. Marsikateri starš izrazi hvaležnost in zadovoljstvo, da je lahko vsaj enemu otroku omogočil tovrstno izkušnjo, kajti za družino bi bil finančni in morda organizacijski zalogaj prevelik.

Sta kakšna posebna prireditev ali dogodek v letu 2024 še posebej zaznamovala šolo? Je še kaj drugega, kar je prav posebej zaznamovalo leto 2024 na SŠOM?

Vsak dogodek je potrebno obravnavati z vso mero skrbnosti in odgovornosti. Žal se včasih na drugi strani naročnika pojavijo prevelika pričakovanja, saj prihaja do različnega razumevanja oz. cilja. Šola se z veseljem vključi v številne prireditve, celo želi si, vendar naročniki včasih pozabijo, da je šola učni in delovni proces, da se dijaki komaj učijo svoje stroke in da šola ni proizvodno podjetje, kjer nekdo za nizko ceno dobi veliko.

Imamo pa že ustaljena sodelovanja z zelo pozitivnimi odzivi na dogodkih Štajerske gospodarske odličnosti, Porodnišnice Maribor, Festivala Čili in čokolada, sodelovanja z različnimi podjetji. Tukaj sta še dva odmevnejša projekta YAFE in ARACNE, v katera smo bili povabljeni.

Če ne drugo, že ko se sprehodite mimo šole, lahko občudujete umetnino mentorja in dijakov grafičnega oblikovanja in medijskega tehnika v projektu YAFE, ki ima tudi sporočilno vrednost in lokalno pripadnost. Po drugi strani pa so se z mnogimi čudovitimi izdelki iz sviloprejk v projektu ARACNE predstavili dijaki in mentorji modnega oblikovanja. Oboji so se s svojimi odločnim, odgovornim in kvalitetnim delom postavili ob bok študentom in strokovnjakom.

Vsa ta sodelovanja prispevajo k prepoznavnosti šole, še posebej pa k prepoznavnosti posameznih dijakov, ki jim je to lahko odskočna deska na profesionalni poti.

Najbolj "naš" je interno-javni projekt FOMB - Festival oblikovanja Maribor, ki je že nekaj let v mesecu aprilu in je predvsem pomemben zato, ker ga delajo mladi z mentorji, ker je organizacijsko, logistično, z izdelki, z najmanjšimi podrobnostmi to SŠOM projekt in je "izposojen" le v tistem majhnem deležu, kjer sami nimamo ali ne zmoremo. 80 % dijakov je aktivno vključenih v izvedbo, nastopajo v različnih vlogah, tako strokovno obarvanih, kot tudi kulturno-umetniških.

Ker so prav vsi programi SŠOM kulturno-umetniške narave, poskrbimo, da so izdelki dijakov vidni. V 2024 so bili razstavljeni v razstavnih prostorih Sodnega stolpa v Mariboru, Media NOX-a, Vetrinjskega dvora, SŠOM v času FOMB-a. Izven pa še fotografska razstava Zgodbe mojega časa v okviru Pekarne Magdalenske mreže.

V letošnjem letu smo imeli v oktobru in novembru tudi performanse v času glavnega odmora, ki so jih priredili dijaki 2-krat tedensko. Teme so bile aktualne, nekoliko provokativne. Se pa razstave na šolskih hodnikih menjujejo večkrat letno, tako da se lahko tudi zunanji obiskovalec pridruži občudovanju izdelkov naše šole. Nekaj promocije naredimo tudi z objavami na družbenih omrežjih, TV prispevkih, aktualen pa je postal tudi šolski radio.

V preteklem mesecu je šola s svojim posebnim prispevkom makete kipca Štajerske gospodarske odličnosti nadgradila tudi prireditev – kako gledate na ta vaš prispevek in sodelovanje dijakov z gospodarstvom?

Že drugo leto smo sodelovali na tovrstni prireditvi. Maketa kipca je bila izziv, ki sta ga mentorja Žiga Čakš in Stanislav Sagadin opravila odlično. Res pa je, da so za takšne zadeve potrebna čas, prostor, znanje in oprema. Veseli nas, če smo povabljeni k tako prestižnim dogodkom in če je naše delo prepoznavno kot kvalitetno, potem je sodelovanje še toliko bolj zaželeno, pomembno in zadovoljno.

[[image_1_article_72828]]

Še posebej je potrebno vključevanje poklicno-strokovno-tehničnih šol v dogodke, ki so povezani z gospodarstvom, saj smo na nek način odvisni en od drugega. In če bo gospodarstvo znalo jasno povedati, kakšno znanje in veščine želijo, nudilo strokovno podporo, bodo šole zagotovo zagrabile to priložnost vsaj v tistem manjšem delu odprtega kurikula, ki jim je na razpolago, da po lastni presoji vključijo potrebne in aktualne vsebine, še preden se delovne ekipe v postopkih prenov učnih programov sploh začnejo pogovarjati o tem, kaj je potrebno spremeniti in v upanju, da ne zmanjka evropskega denarja za prenove.

[[image_2_article_72828]]

Kakšne so vaše glavne prioritete za leto 2025 in kateri so najpomembnejši cilji, ki jih želite doseči kot ravnateljica šole? Česa si želite?

Na prvem mestu sta dijak in učitelj, skupaj pa simbioza dela in sobivanja. Dejstvo je, da en brez drugega ne moreta in ne smeta. Prioriteta je vsekakor odnos. Odnos do dela, odnos do učenja, odnos do sočloveka, odnos do dela v izobraževanju. Z odnosom se vse zgradi in na odnosu vse pade.

Čeprav izgleda stereotipno, smo v današnji družbi ravno v odnosu najbolj šibki, tako med mladimi, kot starejšimi. In ko se bo začelo spoštovati delo, šola, služba in prevzemati odgovornost za (ne)opravljena dejanja, potem se bo popravil tudi odnos do vsega naštetega. Takrat bodo tudi rezultati boljši in samodejni.

Med 14. in 18. aprilom 2025 bomo proslavili 10-obletnico FOMB-a. V paleti dogodkov (razstave, predstavitve, koncert) lahko vsak najde delček sebe, še posebej pa vabljeni na svečano prireditev, ki bo letos malce drugačna.

Ker sem mnenja, da mladi dejansko nimajo več svojega prostora za zabavo in druženje, kot smo ga imeli mi, bomo tudi letos, drugič, FOMB nadgradili s srečanjem srednješolskih bendov. Zato že zdaj poziv vsem zainteresiranim srednješolskim glasbenim skupinam, da se prijavijo. Vsekakor pa lahko izveste več na spletni strani šole ssom.si oz. fomb.si.

Kot ravnateljica ste tudi ena od vidnejših osebnosti, ki sooblikuje Maribor in njegovo prihodnost – imate za naše mesto v letu 2025 kakšno popotnico?

Maribor je moje mesto, duša pa balkanska. Popotnica se naj torej glasi: »Moj Maribor, delaj z dušo, izobražuj se s srcem, povezuj se z nasmeškom in ponudi priložnosti mladim. Presenečen boš, kaj zmorejo.«