V številnih domovih bodo danes prižgali prvo svečko na adventnem venčku. V marsikaterem občinskem ali krajevnem središču pa bo na nekoliko večjem vencu zagorela prva lučka. Vse to z namenom, da se spomnimo, da je za mnoge najbolj priljubljeni krščanski praznik, božič, že skorajda pred vrati. Kmalu prihaja prvi od decembrskih dobrih mož, sledila mu bosta še dva, postavili bomo tudi jaslice, pekli piškote in podobno. Lučke, ki jih že v teh dneh prižigamo po mestih in na podeželju, pa nam bodo pomagale ustvariti decembrsko vzdušje, ki bo doživelo vrhunec v zadnjih dveh tednih leta. 

O adventnih dneh, ki so pred nami, doživljanju božiča in prazničnih dogodkih smo se pogovarjali z dr. Sebastijanom Valentanom, župnikom v Župniji sv. Petra pri Mariboru - Malečnik. 

Tretja sveča na venčku je ponekod svetlejša

Valentan pojasni, da se prav danes, potem ko smo prejšnjo nedeljo zaključili cerkveno leto, v Cerkvi začenja nov liturgični čas - advent. "Zunanji simbol tega uvoda v novo dogajanje je adventni venček, ki smo ga k nam prenesli iz germanskega sveta. Adventni venec ima štiri sveče, ki jih postopoma prižigamo - danes prvo, nato vsako nedeljo eno. Vidimo, da so adventne sveče vijolične barve; po nekaterih tradicijah pa je ena nekoliko svetlejša. To je sveča tretje adventne nedelje, ki nakazuje, da smo prešli polovico adventnega časa in da se približuje veliki dogodek, ki ga vsi pričakujemo. Štiri adventne sveče predstavljajo tudi štiri letne čase - Kristus je navzoč vse leto - ter štiri strani neba. Posebna simbolika je tudi zelena barva venčka, živo zelenje, ki ponazarja Kristusa, ki je živ in navzoč v vsakem izmed nas."

[[image_1_article_83150]]

"Vsi si želimo umiritve, in mislim, da nam praznik božiča to prinaša"

Božič je tako je za veliko nočjo največji krščanski praznik in ga, nadaljuje sogovornik, prav zaradi pomembnosti Kristusovega prihoda na svet v adventnem času posebej pričakujemo. "Simbolika in celotno dogajanje, povezano z božičem, je tako močno, da lahko rečemo, da je božič eden največjih praznikov. Nakazuje prehod iz teme v svetlobo - vsak človek ima namreč raje svetlobo kot temo. Po mestih in vaseh se prižigajo lučke, ki nas napolnjujejo s toplino. Seveda pa je res, da brez Kristusovega rojstva božiča ne bi bilo - to je vedno vredno poudariti. Prisotni so tudi komercialni elementi, ki žal v zadnjem času stopajo v ospredje, vendar pa je v srcu vsakega človeka prisotno pričakovanje upanja, veselja, topline. Vsega tistega, kar si danes, ob obremenjenostih in hitrem tempu, še posebej želimo. Vsi si želimo umiritve, in mislim, da nam praznik božiča to prinaša."

Miklavž velja za resnično zgodovinsko osebnost 

Ker so ljudje želeli praznovati, so se v decembru oblikovali nekateri liki, med njimi je tipični Božiček, ki s koreninami praznika nima nič. Je pa res, da ga nekateri razumejo kot malega Jezuščka, ki prihaja na svet.

Na drugi strani pa je bil sv. Miklavž dejanska zgodovinska osebnost. "Sveti Miklavž prihaja tudi v Malečnik. Naše otroke bo razveselil na predvečer svojega godu, 5. decembra. Je pa res resnična zgodovinska osebnost, ki je razveseljevala otroke, zato ga še danes upodabljamo, pogosto s knjigo in jabolki. Danes v marsikaterem kraju otrokom delijo tudi pomaranče kot znamenje njegove dobrote. Njegove relikvije pa lahko občudujemo v Bariju na jugu Italije, od koder po izročilu tudi prihaja."

Ob velikih jaslicah v jami, miniaturnih v župnijski kleti letos prvič tudi žive

Med zunanje znamenje božiča spadajo tudi jaslice. Njihov začetek pripisujemo sv. Frančišku Asiškemu, ki je uvedel tradicijo, ki se je hitro razširila po svetu. Danes obstajajo najrazličnejše vrste jaslic - od majhnih do velikih, ljudje jih tudi sami izdelujejo. "Pri nas bomo že sedmo leto imeli razstavo Jaslice sveta. Razstava bo v župnijski vinski kleti, posebnem, skrivnostnem in čarobnem ambientu. Jaslice prihajajo iz različnih koncev sveta: iz Madagaskarja, Španije, Čada in drugih bolj oddaljenih držav. Občudovali bomo njihove posebne simbolike," nam še pove Valentan. 

V nadaljevanju omeni naravno votlino tik ob malečniški župnijski cerkvi, v kateri so v lanskem letu stale jaslične figure naravnih velikosti. Izdelal jih je Rudi Bombek iz Trčove in jih podaril malečniški župniji. Na ogled bodo tudi letos. Blagoslovili jih bodo 6. decembra proti večeru, takrat bodo prižgali tudi lučke v središču Malečnika in odprli razstavo jaslic ter adventni bazar.

Letošnja novost bodo žive jaslice, ki jih bodo uprizorili dve nedelji v decembru. Pripravili jih bodo veroučenci in drugi sodelujoči. Zbrali se bodo pri župnijski cerkvi in skupaj z Jožefom, Marijo in ostalimi »prebivalci Nazareta« potovali od postaje do postaje, iskali prenočišče za Jezusova starša in na koncu dočakali Jezusovo rojstvo. Začeli bodo pri cerkvi, nadaljevali do votline, se ustavili še pri enem znamenju in na koncu zaključili na Glaserjevi ploščadi. 

Z adventnim bazarjem se poveže tudi skupnost

Adventni bazar na Glaserjevi ploščadi v Malečniku (vsako soboto in nedeljo - od 6. do 21. decembra) bo potekal s sodelovanjem različnih ponudnikov in krajevnih društev, letos tudi z nekaj novimi. Ponujali bodo izdelke, primerne za božična darila. Društvo malečniških gospodinj bo peklo palačinke, drugi ponudniki hot doge, kuhano vino, čaj, kakav za otroke. "Skupnost se v tem času zelo povezuje. Naš namen je, da krajanom in tudi zunanjim obiskovalcem nekaj ponudimo. Vsi namreč gremo radi kdaj pogledat, kako je drugod. Izkušnje zadnjih let kažejo, da se ljudje res množično odzivajo in prihajajo na dogodke. Zato smo se letos odločili, da bazar podaljšamo: trajal bo od 17. do 20. ure."

Na Gorci vedno več romarjev 

Malečniška župnija ima romarski značaj že od 15. stoletja naprej, ko je bila postavljena romarska Marijina cerkev - svetišče Device Marije na Gorci. Leta 2023, ko je bilo svetišče pridruženo papeški baziliki Marije Velike, se je romarski značaj še okrepil. Zdaj tja prihajajo romarji z vsega sveta, ki bodo lahko kmalu občudovali povsem novo zunanjo podobo cerkve na Gorci: "Veselimo se tega. Veselimo se ljudi, iskalcev, ki iščejo notranjo tolažbo. To je bil vedno namen svetišča in je še danes. Nova fasada bo ponos za naš kraj in naše mesto; cerkev stoji na impozantnem mestu in nas zelo povezuje."

"Želim si, da ljudje v adventnem času začutijo duhovno tolažbo in mir"

Ob koncu Sebastijan Valentan doda, da si želi, da ljudje v adventnem času začutijo duhovno tolažbo in mir. "Potrebna pa so konkretna dejanja: ustaviti se, se umiriti. Adventni venec in njegove štiri sveče so za to odlična priložnost. Predlagam, da sveč ne prižigamo brez premisleka. Ko prižgemo svečo, se ustavimo, morda kot družina poiščemo primerno molitev ali pa preprosto zmolimo znano molitev in v tišini premislimo o tem, kar prihaja ter nas bogati."

V noči s 24. na 25. december pa bo odlična priložnost za obisk prav posebne svete maše: "Pri njej ne bi smeli manjkati. Vsako leto je zbranih veliko vernikov in ljudi, ki iščejo. V polnočnici pogosto najdejo svoje razloge za vero in za dober začetek novega leta. Pri nas je po tradiciji polnočnica v cerkvi na Gorci. Lepo vabljeni."