Najbrž ni Mariborčana, ki še ni slišal za Slavka Roškarja, sicer očeta znanega radijskega voditelja Roberta Roškarja. Medijsko prepoznaven je postal konec lanskega leta, ko je na Tezno, kjer živi, prišlo ogromno ljudi in v živo spremljalo prižig njegovih prazničnih lučk. Zasvetilo jih je kar 20 tisoč. 

Ker je veseli december tik pred vrati, smo se odločili, da Slavka obiščemo tudi mi in preverimo, kako kaže z letošnjimi lučkami. Z ženo Danico nas gostoljubno sprejmeta v stanovanju, v drugem nadstropju bloka na Keleminovi ulici.

[[image_3_article_82911]]

V dnevni sobi, polni rož, nas naprej pozdravi prijazna muca, kar ni nič čudnega, saj je Slavko daleč naokoli znan kot velik ljubitelj živali. Že takoj ob prihodu opazimo številne kolute z lučkami, še bistveno več pa jih je na podstrešju.

[[image_4_article_82911]]

Okoli sedem tisoč pa jih je Slavko še namestil čez okna stanovanja, glavnina lučk pa prihaja na svoje mesto v teh dneh. Da Slavku ne bo več treba na streho bloka, kar je vse prej kot varno, je sin Robert uredil posebno dvigalo. Prihodnjo soboto (29. novembra) ob 17. uri pa bo vseh, letos 25 tisoč lučk, tudi prvič letos zasvetilo. 

Začelo se je z enim osvetljenim balkonom 

Slavko nam, medtem ko nam Danica pripravlja kavo, pove, da se je njegovo navdušenje nad lučkami začelo pred približno 15 leti. "To je bilo takrat, ko sva šla z ženo na obisk k sinu v Ljubljano in sva pogledala gor proti njegovemu bloku.Vse je bilo temno. Bilo je ravno okoli božiča. Le en balkon pa je bil cel osvetljen s takšnimi gostimi lučkami. Takrat sem dobil veselje do tega in začel z lučkami tudi doma. Najprej eno okno, potem dve, naslednje leto tri. Zelo lepo se mi je zdelo. Vedno sem šel spodaj pogledat, kako vse skupaj izgleda. Tako se je to začelo. Vsako leto malo več. Neki večer je šel mimo znanec in rekel: »Vi imate te lučke na oknu? To zelo lepo zgleda.« In sem si mislil, da je to super."

Mogoče to izvira tudi iz tega, nadaljuje Slavko, kdaj imata z ženo rojstna dneva. "Ona na dan mrtvih, jaz pa za novo leto. Mogoče je povezano s tem - za dan mrtvih je vse polno lučk, pa tudi okoli novega leta je vse bolj svetlo."

Pred približno štirimi leti, ko je pri Roškarjevih decembra že svetilo precej lučk, so postali tudi ostali stanovalci bloka pozorni na dogajanje v drugem nadstropju. "Ljudje so najprej samo pogledali in niso nič rekli. Takrat so mi ženini bratje pomagali pri lučkah, skupaj smo potem odštevali ob prižigu. Bilo nas je samo pet. Ko sem to povedal sinu, je dejal, da moramo narediti na večje. Lani pa nas je že odštevalo okoli šesto."

[[image_2_article_82911]]

Najljubša mu je svetlo modra barva

Na začetku je Slavko lučke kupoval sam, v zadnjem letu so mu jih ljudje veliko poslali po pošti. Večina se na pošiljko podpiše, kdo pa ostane tudi anonimen. Najbolj zaželene so seveda LED lučke, ki pa jih ima, kot nam pove, za letos dovolj. 

Katera barva pa mu je najbolj všeč? "Nekateri pravijo, da nimam usklajenih barv, da ni estetsko. Težko to kombiniram, nekdo mi pošlje rdeče, drugi pisane ... Večinoma pa v komentarjih pišejo, da je lepo. Meni so sicer najljubše svetlo modre, ki pa jih imam najmanj, in hladno bele. Pa dobro je, da vse utripa."

O lučkah razmišlja tudi ponoči 

S pripravami na letošnji december je sogovornik začel že zelo zgodaj. Zadnje tri mesece je razmišljal o tem, kaj bi še lahko dodal. Letos bosta to dve bambusovi palici, dolgi okoli deset metrov. Nanju bo pritrdil lučke, na eno 'pametne', na drugo pa bele. Vse bo zaradi vetra dobro pritrdil z ribiškim silkom.

[[image_1_article_82911]]

"Včasih se sredi noči zbudim in dve, tri ure ne morem zaspati. Samo o lučkah razmišljam. Poskusim razmišljati o nečem drugem, pa se spet vrnem k lučkam."

Na streho več ne gre 

V lanskem letu je marsikomu zastal dih, ko je Slavko Roškar hodil po strehi bloka in skušal v globino namestiti lučke. Danes prizna, da hoja ob robu ni bila najbolj pametna, tako da na streho več ne gre. Pravzaprav mu tega niti ne bo treba, saj je Radio 1 priskrbel dvigalo, da bo delo na višini karseda varno. Postavitev lučk si tudi predhodno skicira, vendar se vedno ne drži načrta. 

"Z lučkami želim tudi povezati ljudi. To mi je cilj."

Še posebej hvaležen je sosedom, ki ga pri projektu ves čas podpirajo, in mu nudijo pomoč. Sicer pa imajo lučke poleg estetskega še globji pomen: "Z lučkami želim tudi povezati ljudi. To mi je cilj. Včasih kdo niti ne pozdravi ... Mogoče se bo s tem kaj spremenilo."

Pride tudi Sašo Dobnik 

Slavko še doda, da se na prižig lučk prihodnjo soboto že pripravljajo. Obiskovalce bo najverjetneje tudi sam nagovoril, tam bo tudi njegov sin Robert, prav tako pa tudi humorist in glasbenik Sašo Dobnik. Na voljo bodo topli napitki. Lučke bodo nato gorele vsak večer do prve polovice januarja. Pri tem je zanimivo, da je položnica za elektriko višja le za nekaj deset evrov. 

Prepoznavnost ga ne moti 

S prepoznavnostjo na ulici, v trgovini Slavko nima težav. Marsikdo se želi z njimi fotografirati, česar nikoli ne odkloni. 

Njegova druga ljubezen so živali 

Dotaknemo se tudi Slavkove druge velike ljubezni - živali. Pove nam, da jih imata z ženo rada že od nekdaj. "Ko greva na morje, tam hranim muce in pse. Na Krku sem hranil kar 24 muc." To najbrž prihaja od tega, da Slavko izhaja z dežele, kjer je bil ves čas obdan z živalmi. Trenutno imata v stanovanju eno muco, na vrtu pa je imel dve. Verjetno jih je nekdo kar odložil. "Večkrat sem našel škatlo z muckami. Vse so prišle k meni. Nekoč je ena muca prišla s tremi mladiči. Nahranil sem jo, potem pa je odšla in se ni vrnila. Mladiči so ostali pri meni. Zdaj imam še enega, druga dva sta umrla. Enkrat sem se peljal mimo zapuščene hiše in našel bele mladiče. Žena je rekla, da jih ne moreva pustiti, in tako se je spet začelo. Tiste hranim že leto in pol. K njim hodim zjutraj in zvečer, včasih tudi čez dan." Vse to je seveda povezano s precej visokimi stroški, je pa Slavko vesel, da se v zadnjem času pojavljajo tudi donatorji hrane za muce. Azil pa mu je šel toliko na roko, da je opravil brezplačno sterilizacijo živali. 

Ne samo muce in psi, Slavku se smilijo celo polži. "Ne morem ga ubiti. Zakopal sem jih v zemljo, čez dve uri so bili že zunaj," nam pove v svojem značilnem smehu. 

Namesto petard naj starši otrokom raje kupijo lučke

Za prihodnje ima Slavko nekaj iskrenih želja. Ne zdi se mu prav, da je ena ulica na Teznu okrašena, druga pa sploh ne. "Z ženo greva večkrat na sprehod. Pred leti je bila Miklavška ulica najbolj okrašena, zdaj je precej slabše. Je pa zelo lepa Ruska ulica. Ne morem verjeti, da nekateri starši raje kupijo otrokom petarde kot lučke. Lani malo pred novim letom so tukaj fantje, stari od deset do dvanjst let, metali petarde. En je rekel, da mu je petarde kupil oče, drugi tudi, tretji pa, da jih je kupil v šoli. Bolje bi bilo, da bi jim oče kupili lučke in z njimi okrasili balkon. Poleg tega je vsako leto več živali, ki trpijo zaradi petard."

Ne moti ga niti, da ima že kakšnega posnemovalca. V Ruski ulici eden od stanovalcev že hodi po njegovih stopinjah, vendar se mu še ni približal. "Je pa konkurenca," doda. Da bi število lučk v prihodnje še povečal, ne razmišlja, saj za kaj takega preprosto ni prostora.