Ob skorajšnji 800. obletnici obstoja lavantinske škofije, kar bo leta 2028, si v mariborski stolnici, ki velja za osrednjo mestno in nadškofijsko cerkev, prizadevajo za celovito obnovo notranjosti cerkve, hkrati pa želijo obnoviti tudi orgle, ki jih je leta 1981 izdelala nemška orglarska delavnica Walcker. 

Danijel Lasbaher, stolni župnik, pojasni, da je v okviru 800-letnice nastala posebna ekipa, ki pripravlja različne programe in dogodke v zvezi s tem. "Odločili smo se, da prenovimo notranjost cerkve. Moj predhodnik Marko Veršič je obnovil ostrešje, mi pa smo se zdaj lotili notranjosti."

Pleskanje, elektrifikacija in obnova glavnega oltarja

Dela obsegajo pleskanje celotne stolnice, v tem trenutku sta že prepleskana prezbiterij in glavna ladja, zdaj pa so začeli z deli na obeh stranskih ladjah. Ob tem bodo v tem mesecu poskrbeli še za novo elektrifikacijo cerkve in razsvetljavo. "Gre za celoten projekt; izmerili so volumen cerkve in pripravili določene izračune za osvetlitev."

[[image_3_article_78122]]

Z obnovo glavnih električnih razvodov in zamenjavo luči si v stolnici poleg doseganja večje požarne varnosti prizadevajo znižati tudi stroške elektrike, prispevati k boljši kakovosti svetlobe in počutja. Z novimi led lučmi želijo znižati stroške vzdrževanja obstoječih svetilk, z učinkovito regulacijo pa bi lahko tudi učinkovito prilagajali porabo električne energije.

Cehovski baročni lestenci pa bodo seveda še naprej ostali glavni svetlobni okras cerkve. 

[[image_4_article_78122]]

Ob tem se pripravljajo na obnovo sprednjega velikega novogotskega oltarja, ki je že precej dotrajan in ga je potrebno restavrirati. Restavracijo oltarja bosta izvedla mag. Ursula Thomann in mst. Boris Golob iz restavratorske delavnice s sedežem v avstrijski Lipnici. Za obnovitvena dela bodo skušali pridobiti sofinancerska sredstva s pomočjo razpisa. Dela bi lahko, če bodo uspeli zagotoviti potrebna sredstva, stekla letos jeseni. V prihodnje bo potrebno obnoviti še stranski novogotski krilni oltar na desni strani ladje, kar pa še usklajujejo z zavodom za varstvo kulturne dediščine.

[[image_6_article_78122]]

Orgle so nekoliko dotrajane

Znamenite Walckerjeve orgle so bile so bile obnovljene pred približno 40 leti, v vsem tem času pa so nekatere elementi prepereli. "Ker imamo veliko dobrih organistov, smo se odločili, da se lotimo obnove. Zamenjali bomo vse dotrajane dele, orgle pa bomo tudi nadgradili z elektroniko. Trenutno omogočajo shranjevanje petih kombinacij registrov, z računalniško nadgradnjo pa bo spomin praktično neomejen. Zamenjati bo treba tudi elektromagnete in podobno," še pojasni Lasbaher. 

[[image_1_article_78122]]

[[image_2_article_78122]]

Ob obisku papeža Janeza Pavla II. leta 1996 v Mariboru so bile orgle zaradi povečave kora nekoliko predelane, leta 2005 je bilo na ohišje kornega (hrbtnega) pozitiva nameščeno neogotsko okrasje, leta 2013 pa so bile orgle nazadnje v celoti očiščene in uglašene. Na inštrumentu so vedno znova potrebna manjša popravila. 

Dela ocenjena na več kot 200 tisočakov

Elektrifikacija cerkve je ocenjena na 83 tisoč evrov (brez montaže), pleskanje 60 tisočakov, restavriranje glavnega oltarja okoli 70 tisoč evrov. Skupni stroški tako znašajo več kot 200 tisočakov. "Prošnje za sponzorska sredstva smo poslali raznim podjetjem, izdelali smo zgibanke o projektu, po pomoč se obračamo tudi na vernike."

Z regotizacijo so baročne elemente odstranili in cerkvi povrnili prvotno gotsko podobo

Lasbaher še pojasni, da je mariborska stolna cerkev, arhitekturno gledano, sestavljena iz treh slogovnih obdobij. Osrednja ladja izvira iz časa romanike, v gotskem obdobju je bila ta osnovna struktura nadgrajena z dolgim prezbiterijem, osrednja ladja je bila dvignjena in obokana, dodani sta bili tudi stranski ladji. Tako je v gotski dobi nastala osnovna oblika današnje cerkve. Barok pa je, kot pogosto, prav tako pustil svoj pečat. V času baroka je stolnica dobila dve stranski kapeli: Križevo kapelo, kjer počiva blaženi škof Anton Martin Slomšek - danes jo zato imenujemo Slomškova kapela - ter Ksaverjevo kapelo, v kateri  poteka celodnevno češčenje Najsvetejšega. Obe kapeli sta še danes opremljeni z baročno opremo.

V času baroka je bila celotna cerkev "barokizirana", kar pomeni, da so bili nekateri gotski oltarji odstranjeni in zamenjani z baročnimi. "Spredaj je bil na primer v baročnem obdobju velik baročni oltar, po ladji cerkve pa so bili nameščeni manjši baročni oltarji. Po nekaterih virih naj bi jih bilo 14 ali 15. Kasneje je sledila tako imenovana regotizacija, kar pomeni, da so baročne elemente odstranili in cerkvi povrnili prvotno gotsko podobo. Tako je bil na mestu nekdanjega baročnega postavljen današnji neogotski oltar, ki je trenutno pred obnovo, neogotska oltarja pa stojita tudi v obeh stranskih ladjah. Veliki baročni oltar je bil takrat prodan za nekaj goldinarjev v Avstrijo, danes pa ga je mogoče videti v župnijski cerkvi v Heiligenkreuz am Waasen. Tam so ga morali nekoliko prilagoditi. Spodnji del so odrezali, kar je bila najlažja rešitev. Zato obiskovalec, ko vstopi v tamkajšnjo cerkev, hitro opazi, da proporci niso povsem ustrezni, saj so mu mogočne figure nenavadno blizu."

[[image_5_article_78122]]

Glavni oltar ima trenutno precej temačen videz, predvsem zaradi bronze, ki je bila nanj nameščena. Bronza je sicer v preteklosti hitro ustvarila učinek zlate svetlosti, a s časom potemni, zato so zdaj kipi skoraj črni. Po pojasnilih Lasbaherja, bodo restavratorji bronzo odstranili in poiskali prvotno pozlato. 

[[image_7_article_78122]]

[[image_8_article_78122]]