Čebelarska zveza društev Štajerske s sedežem v Mariboru je ena od 14 tovrstnih pokrajinskih zvez v Sloveniji, leta 2023 je zaznamovala 100 let delovanja. Tukajšnji čebelarji so spoštovani tako doma kot v tujini, skozi stoletja pa so na številnih področjih orali ledino in postavljali vzglede za druge. Omenimo samo medene pijače, apiturizem, praktično izobraževanje ..., v zadnjem času pa so najbolj znani po izobraževanjih na področju apiterapije. Prav člani omenjene zveze na čelu z njihovim predsednikom Vladom Pušnikom nosijo velik del zaslug, da imamo apiterapijo kot nacionalno poklicno kvalifikacijo.
[[image_1_article_81126]]
Komplementarna metoda medicine
Z Vladom Pušnikom se srečamo pri čebelarskem centru na Betnavi, kjer nastaja sodoben slovenski apiterapevtski center, poimenovan po dr Filipu Terču, mariborskem zdravniku češkega rodu, ki velja za začetnika moderne apiterapije. Najprej, za lažje razumevanje, pojasni, kaj sploh je apiterapija, ki je v svetu zelo pomembna.
[[image_6_article_81126]]
Pušnik pojasni, da je apiterapija holistična, komplementarna metoda medicine, ki kot taka dopolnjuje sodobno medicino. Uporablja znanstvene metode, hkrati pa se naslanja na raziskave in večtisočletne izkušnje Kitajcev, Indijcev, Rimljanov in drugih. Gre predvsem za skrb za človekovo preventivo, terapijo in rehabilitacijo, torej za celotno paleto dejavnosti.
"Največji pomen ima preventiva: če pravočasno deluješ preventivno, terapije in zdravljenja pogosto sploh ne potrebuješ. Veliko ljudi meni, da je apiterapija samo »pikanje« s čebeljim strupom. To je le majhen del. V resnici uporablja vse čebelje pridelke. Iz njih apiterapevti pripravljamo različne pripravke glede na potrebe. Uporabljamo žive čebele, matični mleček, cvetni prah, vosek, propolis, čebelji strup, celo mrtve čebele – iz njih izdelujemo tinkture, čaje, različne izvlečke. Vsebujejo dragocene snovi, predvsem zimske čebele so bogate z učinkovinami. Zadnjih deset let v Sloveniji poznamo tudi apilarnil - pripravek iz ličink trotov, ki so bogati s hormoni, predvsem testosteronom. Uporablja se pri moških za preprečevanje rasti prostate, krepitev spolne moči in povečanje plodnosti. Tega nismo izumili mi, temveč so ga razvili Romuni, Rusi ga imenujejo humovit."
Imamo največ apiterapevtov glede na število prebivalcev
Pušnik je apilarnil omeni že v svoji knjigi leta 2014. Danes ga zna pripraviti okoli 350 apiterapevtov, ki so jih usposobili. Ne izobražujejo pa samo Slovencev, ampak tudi kandidate iz Hrvaške, Bosne, Avstrije, Češke. Imeli so celo udeleženca iz Bangladeša, obiskujejo jih ljudje iz Kanade, Brazilije in drugih držav. "Slovenija je kljub majhnosti ena izmed vodilnih držav - imamo največ apiterapevtov na število prebivalcev. Čebelarstvo je tukaj zelo razvito in znamo izkoristiti vse darove čebele - ne samo materialne produkte, temveč tudi zvok, vibracije in celo frekvence čebel, ki jih lahko uporabimo za zdravje."
[[image_7_article_81126]]
Nacionalna poklicna kvalifikacija
Apiterapijo izvajajo v apiterapevtskem čebelnjaku, deloma pa tudi v obnovljenih prostorih čebelarskega centra.
V čebelnjaku lahko izvedejo postopek vdihavanja čebeljega zraka (neposredno iz panja) - v ležečem ali sedečem položaju, kar pripomore k povečanju kapacitete pljuč. Slednje je primerno za športnike in tiste, ki imajo težave z dihali.
[[image_4_article_81126]]
Na voljo, tako v terapevtskem čebelnjaku kot v prenovljenih prostorih, so tudi energetski stoli s suhim satjem, prav tako masažne mize, na katerih izvajajo tudi terapijo s čebeljimi piki.
[[image_5_article_81126]]
V Mariboru so se sicer začeli ukvarjati z apiterapijo že leta 2006, ko je bil dr. Filip Terč razglašen za očeta moderne apiterapije in ko je njegov rojstni dan postal svetovni dan apiterapije. Skrbijo za njegovo grobnico, pokopan je na Pobreškem pokopališču, od leta 2014 pa resno delajo na področju apiterapije. Do zdaj so usposobili že 14 generacij apiterapevtov iz Slovenije in tujine.
Od leta 2022 je apiterapevt vpisan tudi kot nacionalna poklicna kvalifikacija, kar je bil vrhunec ciljev, ki so si jih zastavili ob začetku. "Sprva, okoli leta 2014, je bilo veliko skeptikov, ki so menili, da je apiterapija nelegalna, a se je izkazalo, da gre za izredno pomembno področje, še posebej v Rusiji, na Kitajskem, Tajvanu, v Koreji in drugod."
Veliko opravijo s prostovoljci, sami pa večmilijonske investicije ne bodo zmogli realizirati
Za slovenski apiterapevtski center je Čebelarska zveza društev Štajerske pred tremi leti na Betnavi že kupila potrebna zemljišča, jih očistila in uredila. Prav tako je v njihovi lasti obstoječi objekt - čebelarski center. Lani so v njem obnovili 300 kvadratih metrov pritličja. Poleg trgovine in skladišč za oskrbo čebelarjev so uredili še nekaj prostorov. "Naša trgovina ima že več kot 100-letno tradicijo, od leta 1923 je skrb za čebele njeno glavno poslanstvo. Sprva smo razmišljali, da bi objekt porušili, a ker je zaščiten kot kulturna dediščina in ker leži na vodovarstvenem območju, tega ne moremo storiti. Lokacija pa je za nas idealna, saj smo tukaj že od leta 2000 – sprva kot najemniki," pojasni Pušnik.
[[image_2_article_81126]]
Glede apiterapevtskega centra imajo pripravljene načrte, vendar sami večmilijonske investicije ne morejo izpeljati. "Delujemo s pomočjo članov, prostovoljnih prispevkov, prodaje knjig, šolnin in donacij."
Za novogradnjo jih čakajo še številni postopki, kot je OPPN. Projekti so pripravljeni, a brez evropskih sredstev in morda kreditov investicije ne bodo mogli uresničiti. "Trenutno kupnino za zemljišče odplačujemo obročno – prodajalec nam je šel na roko. Sicer je težko, ker moramo hkrati poravnavati še obveznosti do nosilca stavbne pravice, a zaenkrat zmoremo.
Na leto naši prostovoljci opravijo od 6.000 do 7.000 ur dela, vložimo pa še okoli 50.000 evrov v obnovo. To je veliko, a stvari napredujejo. Upam, da bo večina del končana do oktobra. Poleg Betnave imamo še druge prostore - na Pivoli pri fakulteti, kjer hranimo arhiv, ter brunarico pri Areni pod Pohorjem."
[[image_8_article_81126]]
Letos marca so uradno odprli prvih 300 kvadratnih metrov prenovljenih prostorov Slovenskega apicentra dr. Filipa Terča. Trenutno že izvajajo okoli 80 odstotkov programa. Manjkajo jim predvsem nastanitvene kapacitete, kar rešujejo s sodelovanjem z bližnjimi hoteli, kot je Hotel Arena. "Tako da dejavnost teče, čeprav ni vse zbrano na enem mestu. Center bomo širili postopoma, glede na potrebe in kadre. Dobro sodelujemo z mariborskimi fakultetami, srednjimi šolami in tudi tujimi partnerji. Problem pa je, da vse delo temelji na prostovoljstvu. Mlajši želijo redne zaposlitve, kar bo dolgoročno treba urediti. Moje mnenje je, da mora vsak kader s svojim delom pokriti svojo plačo in še kaj prispevati društvu, sicer to ni vzdržno."
Kirarjevi panji
Na Betnavi pa ne izobražujejo samo apiterapevtov, temveč tudi klasične čebelarje in še marsikaj drugega. Panji, postavljeni v sedmerokotnik, ugodno delujejo na človekovo zdravje, mini čebelnjake koristijo pri izobraževanju tisti, ki svojega čebelnjaka še nimajo doma. Tam je tudi prevozni čebelnjak, zraven njega pa stoji klasični čebelnjak s tako imenovanimi Kirarjevimi panji.
[[image_3_article_81126]]
