Del Tehnološkega inovacijskega centra Univerze v Mariboru - platforme INNOVUM je tudi mariborska Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). V okviru današnjega obiska vlade v Mariboru bo tako predsednik vlade Robert Golob položil temeljni kamen za prenovo visokotehnoloških laboratorijev na Valvasorjevi ulici, ki so že vrsto let v lasti UM. Tam bo v prihodnje nastal Center odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije. Nove prostore pa bo v okviru platforme INNOVUM na Koroški oziroma Smetanovi ulici dobila tudi fakulteta. 

Vodstvo Univerze v Mariboru je že včeraj delovanje in procese v visokotehnološkem laboratoriju na Valvasorjevi ulici pokazalo osmim predstavnikom Evropske komisije. Ti se v teh dneh mudijo v Mariboru kot opazovalci pred današnjim zasedanjem Odbora za spremljanje Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 - 2027, ki bo potekalo v prostorih univerze. 

Kačič: Izboljšano infrastrukturo bomo ponudili tako študentom kot podjetjem 

Red. prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, je ob tem povedal, da platforma INNOVUM celostno zajema infrastrukturo, kadrovske zmogljivosti in seveda tudi tehnologije prenosa znanja v okolje Univerze v Mariboru. "S tem začenjamo ciklus investicij, ki se bodo izvajale v naslednjih petih letih in bodo odprle nove možnosti tako na področju raziskovalnega dela kot tudi na področju prenosa ustvarjenega znanja v okolje. Računamo na industrijo, ki bo v sodelovanju z nami imela priložnost na izbranih področjih še izboljšati svojo konkurenčnost z jasnim ciljem dodatne krepitve konkurenčnosti na globalni ravni."

Ker se bodo danes v prostorih Univerze sestali predstavniki Odbora za spremljanje Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 - 2027, smo rektorja vprašali še glede tega. "Za Univerzo je pomembno, da bodo razpravljali tudi o platformi INNOVUM. To so tisti mejniki, ki potrjujejo uspešnost dosedanje faze razvoja in zagotavljajo, da bomo vse projekte lahko izvedli pravočasno in v celoti, kot je predvideno."

Dodal je, da želijo javnosti  predstaviti delo, ki so ga v preteklih štirih letih opravili z velikimi napori. Da vse projekte, ki vključujejo osem različnih lokacij v Mariboru, Krškem in Celju predstavijo v celoti. "Predvsem želimo pokazati, kaj bo Univerza v Mariboru pridobila: kakšno infrastrukturo, kakšno raziskovalno opremo ter kako želimo to raziskovalno opremo in kapacitete, ki jih imamo, ponuditi našim študentom skozi še izboljšano kakovost študijskih programov, pa tudi okolju - predvsem podjetjem - za skupno sodelovanje  pri razvoju konkurenčnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo."

[[image_1_article_83032]]

Đonlagić: Našo dejavnost bomo lahko razširili na področje drugih fotonskih in polprevodniških tehnologij

Red. prof. ddr. Denis Đonlagić s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM in vodja nastajajočega Centra odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije, je najprej spomnil, da brez optičnih vlaken ni komunikacij, ni interneta, ni mobilne telefonije, ni naprednih laserskih sistemov in, kot vse kaže, tudi ne umetne inteligence. "S to investicijo in z laboratorijem, ki je bil vzpostavljen z močno podporo slovenskega gospodarstva, širimo našo dejavnost na področje drugih fotonskih in polprevodniških tehnologij. To so tehnologije, ki danes poganjajo svet. Če bi iz našega vsakdanjega življenja odstranili polprevodnike in fotoniko, si današnjega sveta praktično ne bi mogli več predstavljati."

Nove tehnološke zmogljivosti bodo omogočale raziskovanje in izobraževanje kadrov, hkrati pa neposredno podpirale slovensko gospodarstvo. "Upamo tudi, da nam bo uspelo inkubirati kakšen spin-off. Skratka, želimo naše mesto in širšo regijo dvigniti na čim višjo tehnološko raven."

[[image_2_article_83032]]

Štumberger: To je novost v Mariboru. V Ljubljani so na tem področju že bolj razviti.

Red. prof. dr. Gorazd Štumberger, dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, pravi, da jih investicija postavlja na raven sodobnih fakultet, ki se ukvarjajo tudi s polprevodniškimi tehnologijami, česar doslej na tak način niso mogli početi. "To je novost v Mariboru. V Ljubljani so na tem področju že bolj razviti. Če smo v preteklosti v okviru Iskre precej delovali in bili v Evropi zelo visoko, so te aktivnosti s časom zamrle. Zdaj se bodo podobne dejavnosti razvijale deloma v Mariboru, deloma v Ljubljani, in to na način, da se bodo medsebojno dopolnjevale. Tako bomo lahko razvijali prototipe čipov - področje, na katerem Evropa zaostaja tako za Azijo kot za Združenimi državami Amerike. To je, lahko rečem, naša velika strateška pomanjkljivost."

Center odličnosti bo, kot nadaljuje Štumberger, omogočal razvoj mikroelektronskih komponent, vsaj na ravni prototipov, kar lahko predstavlja osnovo za industrijsko proizvodnjo - verjetno ne pri nas, a vsekakor za razvoj podjetij, ki bodo te tehnologije uporabljala in nadgrajevala. "Tako se postavljamo ob bok fakultetam, ki lahko to znanje posredujejo tako študentom kot industriji."

[[image_3_article_83032]]

Von Busch: INNOVUM odpira novo dobo vrhunskih tehnologij v Sloveniji

Andreas Von Busch, vodja enote za Bolgarijo, Madžarsko in Slovenijo na Generalnem direktoratu za regionalno in mestno politiko (DG REGIO) na Evropski komisiji, je dejal, da so veseli, da lahko opazujejo začetek izvajanja prvega projekta INNOVUM na Univerzi v Mariboru.

"To je resnično pomemben trenutek za Slovenijo in za regijo, saj pomeni korak naprej v raziskavah in inovacijah. Ta center odličnosti bo okrepil vrhunske raziskave na področjih, ki so ključna za tehnološko prihodnost Evrope, kot so fotonika, polprevodniki, radarska tehnologija in fotonapetostni sistemi. Kar je še pomembneje, povezal bo raziskovalce, študente in industrijske partnerje ter ustvaril priložnosti za sodelovanje in inovacije, ki bodo koristile širši skupnosti. Danes smo priča pravemu vplivu naložb v raziskave: kako te pomagajo razvijati spretnosti, pritegniti talente in podpirati dolgoročno rast. Platforma INNOVUM je odličen primer, kako lahko osredotočeni napori prinesejo spremembe, in veselimo se, da jo bomo lahko spremljali in podpirali tudi v prihodnje."

FERI UM pokriva izjemno široko področje 

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM pokriva zelo široko področje; od računalništva, informatike, umetne inteligence do elektrotehnike, elektronike in fotonike. Gre za sodobne tehnologije prihodnosti, s katerim bo fakulteta v prihodnje še bolj prispevala k tehnološkemu razvoju Maribora, regije in Slovenije nasploh. Hkrati so del kompetenčnega centra Čip.si, v okviru katerega sledijo evropskim iniciativam, v okviru katerih so določena sredstva in smernice, kako Evropo ponovno okrepiti na tem področju ter jo narediti bolj konkurenčno.

Fotonika je jedrna tehnologija, brez katere danes ne bi bilo sodobnega sveta 

"Moramo se zavedati, da so tehnologije, kot so polprevodniki in fotonika, ključne tehnologije, ki dejansko poganjajo današnji svet. Veliko se govori o umetni inteligenci, o Nvidii in podobnih velikanih, a jedro umetne inteligence so tehnološke rešitve, ki to sploh omogočajo. Polprevodniki in fotonika, ki ju naslavljamo z našim centrom odličnosti na Valvasorjevi, sta dve ključni tehnologiji, ki omogočata umetno inteligenco. A ne le umetne inteligence - gre za področji, ki bistveno in pogosto nevidno oblikujeta naše vsakdanje življenje," nam je še pojasnil red. prof. ddr. Denis Đonlagić s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM.

V Sloveniji smo na področju optičnih vlaken napravili svetovno pionirsko delo

V nadaljevanju spomni, da ima Maribor izjemno bogato tehniško in industrijsko dediščino. V 19. in 20. stoletju ni bil samo slovensko, ampak tudi evropsko pomembno industrijsko središče. Stavba, v kateri bo zaživel Center odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije, pa je v srcu nekdanjega industrijskega Maribora. Ti prostori so bili zgrajeni med letoma 1925 in 1935, najprej kot del železniških delavnic, nato kot železniška industrijska šola. Po drugi svetovni vojni so postali del mariborskega sistema srednjih tehniških šol, ki so izobrazile in navdihnile generacije inženirjev in tehnikov.

Z objektom pa je povezana še ena pomembna, a manj znana slovenska zgodba - zgodba optičnih vlaken. Kot je že uvodoma pojasnil sogovornik, so optična vlakna bila in ostajajo steber najsodobnejših tehnologij. Brez njih ne bi bilo sodobnih komunikacij, interneta, naprednih laserskih sistemov, danes pa postajajo vlakna in valovodi ključni tudi za razvoj umetne inteligence. "Prenos informacij s svetlobo je namreč bistveno hitrejši in energetsko učinkovitejši od električnega prenosa. Prav ogromna poraba energije današnjih sistemov umetne inteligence ne izhaja toliko iz računanja kot iz prenosa podatkov na vseh ravneh sistema."

Marsikdo ne ve, da je Slovenija na področju optičnih vlaken napravila svetovno pionirsko delo. Denis Đonlagić pojasni, da je nizko izgubno optično vlakno leta 1965 teoretično napovedal Charles Kao, na osnovi njegovih izsledkov pa je med leti 1970 in 1972 ameriško podjetje Corning uspelo prikazati prvo uporabno optično vlakno. Nobelov komite je potreboval več kot 40 let, da je prepoznal globalni pomen Kaovega dela in mu leta 2009 podelil Nobelovo nagrado.

Manj kot osem let po demonstraciji prvega uporabnega vlakna, leta 1978, se je v Iskrinem Centru za Elektro-optiko (Iskra CEO) tudi v Sloveniji začel ambiciozen projekt optičnih vlaken. "Po izgradnji proizvodnih sistemov je tako že 6. aprila 1982 Iskra CEO uspešno izdelala prvo domače nizko-izgubno optično vlakno. Podatki na smučiščih na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu 1984 pa so že potovali po slovenskih optičnih kablih." Projekt nastanka prvega slovenskega vlakna je vodil Iztok Klemenčič. 

Leta 1995 so tudi na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pristopili k raziskavam o vlaknih. Ustanovili so laboratorij za elektro-optične in senzorske sisteme, ki se je ukvarjal predvsem s senzorji na osnovi vlaken. Prve skupne projekte so s tedanjo Fotono, naslednico Iskre CEO, uspešno izvedeli že leta 1996. "Žal je konec 90. let tudi slovensko proizvodnjo optičnih vlaken doletela usoda mnogih drugih slovenskih tehnoloških podjetij. Proizvodnja se je ustavila, zadnje vlakno je iz Fotone prišlo leta 1998. A zgodba o slovenskih vlaknih se tu ni končala. Po poku internetnega balona leta 2001, ki je po vsem svetu temeljito zamajal industrijo optičnih vlaken, je skupina vlakenskih navdušencev pogumno ustanovila podjetje Optacore. Optacore se je primarno ukvarjal s proizvodnjo opreme za izdelavo vlaken, a je ves čas razvijal in izdeloval tudi specialna vlakna za posebne namene," še pove sogovornik. 

Optacore je prvo vlakno za zunanjega naročnika izdelal leta 2005 v okviru projekta za kanadsko podjetje FISO Technologies, dolgoletnega RR partnerja Univerze v Mariboru.

Optacore in Univerza v Mariboru sta zgradila dolgo in plodno sodelovanje, ki je trajalo vse do leta 2017, ko je Optacore prevzelo podjetje Lumentum iz ZDA. Proizvodnja vlaken se je preselila v povsem nov obrat na Škofljici pri Ljubljani, kjer danes dela med šestdeset in sto ljudi, osredotočenih predvsem na laserska in specialna vlakna ter fotonske komponente. "Ob selitvi je leta 2019 Lumentum Univerzi v Mariboru podaril del proizvodne opreme za izdelavo optičnih vlaken, a prostorov za to opremo takrat nismo imeli. S pomočjo takratnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter direktorata za znanost smo našli rešitev prav stavbi na Valvasorjevi, ki je bila takrat v zelo slabem stanju. Z dodatnimi intervencijskimi sredstvi ministrstva in znatnimi lastnimi vložki Univerze smo uspeli obnoviti dva ključna prostora."

Pri tem jim je ves čas pomagal Borut Lenardič, ustanovitelj Optacora. Njegova pomoč ni bila samo v obliki ključnih tehnoloških nasvetov, temveč tudi zelo konkretna - z lastnim vložkom je zagotovil stolp za vleko optičnih vlaken. Še danes pa svetuje in izobražuje mlado generacijo raziskovalcev.

Leta 2022 je fakulteta s sredstvi ARIS donirano opremo obnovila in nadgradila. "Celotna nadgradnja je potekala izključno z domačim znanjem in v slovenskem podjetju Bimes Pro. Z evropskimi sredstvi operacije RIUM pa smo laboratorij opremili še z dodatno merilno in drugo opremo. Od konca leta 2023 laboratorij za optična vlakna deluje s polno zmogljivostjo. Izvajamo zahtevne raziskovalne in razvojne projekte s področja specialnih optičnih vlaken, hkrati pa krepimo sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji. Med drugim vzpostavljamo dolgoročno partnerstvo s podjetjem Plasil d.o.o. (proizvodnja opreme za vlakna), podpiramo Lumentum Slovenija, izvajamo vrsto domačih, evropskih in globalnih projektov. Med našim trenutnimi partnerji pa so tudi nekatere ugledne tuje organizacije, kot so raziskovalni Laboratoriji zračnih sil ZDA (AFRL pri USAF)."

Center odličnosti bo deloval kot inkubator za tehnološko naravnana zagonska podjetja

Denis Đonlagić ob koncu pojasni, da bo nastajajoči Center odličnosti obstoječo dejavnost na optičnih vlaknih razširil še na druga ključna tehnološka področja: na fotoniko, polprevodnike, senzorske tehnologije, radarske tehnologije in fotovoltaične sisteme.

"Vse to so jedrne tehnologije sodobnega tehnološkega napredka brez katerih si napredne, na znanju temelječe družbe preprosto ne moremo predstavljati."

Mariborska tehniška tradicija se ne le ohranja, temveč postaja gonilo prihodnosti.

Nastajajoči center bo omogočal vrhunske temeljne raziskave na naprednih tehnoloških področjih, razvijal tehnološko napredne rešitve za gospodarstvo in nudil ključno podporo podjetjem na teh področjih. Deloval bo kot inkubator za tehnološko naravnana zagonska podjetja in predvsem motiviral in zadržal mlade talente, ki bodo s svojim znanjem in idejami lahko razvijali visoko tehnologijo v svojem lokalnem okolju.