Maribor, drugo največje mesto, v zadnjih letih vse bolj samozavestno stopa na turistični zemljevid Evrope. S svojo bogato kulturno dediščino, vinorodno tradicijo in neposredno bližino narave ponuja edinstveno kombinacijo doživetij, ki privablja vedno širši krog obiskovalcev. O tem, kako se mesto razvija kot turistična destinacija, kakšne priložnosti še ostajajo neizkoriščene in katere pridobitve na področju turizma se obetajo v prihodnje, smo se pogovarjali z Evo Lozina, predsednico sveta Zavoda za turizem Maribor. Z njo smo se srečali v Hiši Najstarejše trte. 

Kako ocenjujete področje turizma v Mariboru? Smo že dosegli točko preboja ali nas ta šele čaka?

Zagotovo smo določeno prelomnico že dosegli. Mejo 500.000 nočitev smo presegli že pred časom, lani pa smo dosegli 550.000 nočitev, kar je za nas odlična številka. Pomembno je tudi, da smo uspeli izravnati krivuljo nočitev. V preteklosti smo imeli izrazit vrh v poletnih mesecih, podobno kot velja za Slovenijo na splošno, zdaj pa smo sezonskost nekoliko omilili. Lani smo prvič dosegli tudi več kot 40.000 nočitev v decembru, kar je za nas izjemen rezultat.

Čemu to pripisujete?

Temu botruje vedno boljša organizacija dogodkov v mestu, večje povezovanje med deležniki ter seveda učinkovitejša promocija. Osredotočili smo se predvsem na bližnje trge, Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo, in ta usmeritev že prinaša konkretne rezultate.

Katere spremembe na področju turizma v zadnjih letih bi še izpostavili?

Zagotovo se je bistveno spremenila vloga Zavoda za turizem Maribor. Včasih je šlo predvsem za ustanovo, ki je skrbela za promocijske materiale in občasne dogodke, danes pa je njihova vloga veliko širša in kompleksnejša. Prevzeli so organizacijo številnih prireditev in jih nadgradili. Dober primer je martinovanje, ki je nekoč trajalo le nekaj ur, danes pa poteka kar pet dni. Tudi decembrsko dogajanje se je močno razširilo: od nekaj dogodkov smo prišli do 34 dni programa z velikim odrom na Trgu Leona Štuklja.

Ob tem velja pohvaliti tudi zaposlene na zavodu za turizem, ki se redno udeležujejo mednarodnih turističnih sejmov, borz in delavnic v okviru Slovenske turistične organizacije.

Morda se prebivalci mesta tega niti ne zavedamo, vendar Maribor predstavljajo na številnih pomembnih dogodkih po svetu. Nedavno so nas zastopali tudi na največjem turističnem sejmu v Berlinu, kjer smo bili znova zelo dobro predstavljeni. Takšne aktivnosti prinašajo konkretne rezultate.

Nekateri menijo, da turistični potenciali Maribora še vedno niso povsem izkoriščeni. Kje vidite največ rezerv?

Osebno največ rezerv vidim v razvoju Pohorja. Tam imamo izjemen potencial, vendar tudi nekaj infrastrukturnih izzivov. Slovenska turistična organizacija je za prihodnji dve leti kot osrednjo temo promocije slovenskega turizma napovedala koncept well-beinga, torej dobrega počutja v širšem smislu. V ta okvir bi lahko zelo dobro umestili tudi Pohorje.

V zadnjih letih smo veliko stavili na povezovanje turizma in kulture, kjer smo dosegli odlične rezultate. Dogodki, kot so Opera v parku, Balet pod zvezdami, Dan Maribora in številne druge kulturne prireditve, dokazujejo, da ima mesto na tem področju veliko ponuditi. Tudi ob kulturnem prazniku smo nekdanji enodnevni program razširili v štiridnevni Kul vikend, s čimer smo pokazali, da lahko kulturne vsebine ponujamo skozi vse leto. Kljub temu ima Pohorje še velik neizkoriščen potencial. Prepogosto ga dojemamo zgolj kot zimsko smučarsko ali poletno kolesarsko destinacijo, v resnici pa ponuja bistveno več.

Še večji, skoraj povsem neizkoriščen potencial pa vidim v plovnosti reke Drave. Z uvedbo turistične ladjice bi lahko ustvarili zanimivo novo izkušnjo za obiskovalce, hkrati pa bi to lahko spremenilo tudi vsakodnevne navade prebivalcev pri premikanju po mestu. To je ena izmed idej, ki si jih osebno zelo želim uresničiti.

Ali se na tem področju že kaj konkretnega pripravlja?

Na občini o tem že intenzivno razmišljamo. Preučujemo različne možnosti in imamo že prve ponudbe za nabavo plovil. Cilj je ustvariti rešitev, ki bi služila tako turistom kot prebivalcem mesta. Pri vseh projektih pa imamo v mislih predvsem eno načelo: vse, kar razvijamo za turiste, mora biti najprej kakovostno tudi za domačine in obiskovalce iz sosednjih mest, bližnje regije in Slovenije.

Dotakniva se še vinske zgodbe. Trenutno smo v Hiši Najstarejše trte. Ali lahko ta simbol mesta še bolje izkoristimo?

Seveda. Veseli me, da sedimo v prenovljeni Hiši Najstarejše trte, ki je s prenovo dobila nov sijaj. V kratkem načrtujemo tudi ureditev okolice, pri čemer bomo morali biti zelo previdni, da ne poškodujemo te naše dragocene »lepotice«, ki tukaj raste že toliko let. Letos nosimo naziv vinske prestolnice, kar nam laska, hkrati pa pomeni tudi odgovornost.

Vino je pomemben del identitete mesta, zato smo že začeli prve korake k vzpostavitvi mestnih vinogradov. Na Piramidi smo že očistili stare trse in načrtujemo nove zasaditve, s čimer bomo lahko ustvarili novo vinsko zgodbo mesta. Dodatno priložnost vidim tudi v ponovni pridobitvi Račjega dvora, ki ga bo država predala mestu. Verjamem, da bo ta povezava omogočila razvoj novih vsebin.

Na vinskem področju imamo sicer v mestu že kar nekaj odličnih vinskih barov, ki obiskovalcem omogočajo, da poleg degustacije spoznajo tudi zgodovino in tradicijo naših vin.

Se vam zdi, da je Lent po prenovi dovolj dobro zaživel? So še kje skriti kakšni potenciali?

Lent je ena od mojih najljubših točk v mestu in recimo, ko kdo pride k nam, ga najprej popeljem na Lent. Tudi zaradi tega, ker sem čisto blizu, na drugi strani Drave, doma. Mislim, da je odlično zaživel. To, da smo umaknili avtomobile, da je območje res prevozno samo za določene stanovalce in dostavo, je bila najboljša odločitev, ki smo jo lahko sprejeli. Tukaj zdaj videvamo čez teden, dopoldne, popoldne, tako množico ljudi, ki smo jo prej bili navajeni samo ob najbolj sončni soboti. Zato verjamem, da je to postalo res eno stičišče Mariborčanov in obiskovalcev iz sosednjih krajev in turistov. 

Vsekakor pa me veseli, da ljudje niso samo na terasah gostinskih vrtov, ampak da res posedajo tudi ob reki, da razumejo, da je to naš skupen prostor. Mogoče, kar na Lentu pogrešam, je še kakšna restavracija, vesela pa bi bila tudi slaščičarne.

K dobremu vinu gre tudi kulinarika. Kako pa na tem področju?

Na področju kulinarike imamo zelo kakovostno ponudbo, vendar se moramo zavedati, da se ta ne razvija sama od sebe. Lahko smo ponosni, da imamo zelo kvalitetne srednje in višje gostinske šole, ki vzgajajo nove kadre. Posebej ponosni smo na restavracijo Sedem, kjer se kalijo mladi upi prihodnosti. Po pandemiji koronavirusa v gostinstvu primanjkuje kadra, zato je ključnega pomena, da mlade spodbujamo k tem poklicem. Zato jih vključujemo v različne mestne dogodke, kot je na primer Žametna večerja, da začutijo mesto in to, kar daje. In bodo zato mogoče tudi kasneje ostali pri nas in se ne odpravili čez mejo ali kam drugam. 

Tretji pomemben element v turizmu pa so nočitvene kapacitete. Kakšno je stanje na tem področju?

Na tem področju imamo trenutno največji infrastrukturni izziv.

Maribor namreč nima hotela s petimi zvezdicami, kar je v določenih primerih velika omejitev. Zelo ga potrebujemo. Na primer: organizirali bi tekmo tega in tega ranga v dvorani Tabor, pa je ne moremo, ker ne moremo zagotoviti teh nastanitev. 

Zato si res želim, da bi imeli v prihodnje v mestu petzvezdični hotel in bi lahko bili boljši tako na področju športnega kot kongresnega turizma. Če bi pa lahko k temu dodali še nekaj bazenov, pa bi bila zgodba res dobra.

Pod Pohorjem smo že imeli zelo kakovosten hotel, ki je žal z menjavami lastnikov skozi leta izgubil svojo slavo. Vem, da imajo zdajšnji novi lastniki velike in ambiciozne načrte. Upam, da jih bodo uspeli uresničiti. 

So v načrtu kakšne novogradnje hotelov?

Tukaj blizu raste nov hotel, sicer pa imamo v mestu približno 6.000 ležišč, od tega manj kot 2.000 v hotelskih nastanitvah. Na tem področju je zato še res velik potencial. 

Imamo torej odlične pogoje na področju klasičnega turizma: vrhunsko kulinariko, vina, naravne danosti ter bogato kulturno in tehnično dediščino. Kako daleč pa smo s transformacijo v modernejše oblike turizma, ki jih ljudje danes tudi pričakujejo?

Na tem področju smo še na začetku poti, čeprav smo v nekaterih segmentih že veliko naredili. Recimo tukaj, v Hiši Najstarejše trte, že uporabljamo virtualno resničnost in posebna očala, kar kaže napredek v tej smeri. Veseli me tudi, da so se v zadnjih letih nekateri naši kulturni zavodi začeli usmerjati v digitalizacijo. Pred kratkim smo prijavili na razpis ministrstva projekt digitalizacije, v katerega smo vključili tudi Langerjevo vilo, ki bo kmalu ponovno zaživela in navdušila obiskovalce.

Muzeji se s tem področjem že aktivno ukvarjajo, vendar sama vidim največji potencial predvsem v ustvarjanju zgodb - v tem, da tisto, kar nam je dano naravno ali zgodovinsko, predstavimo skozi zgodbo, bodisi virtualno bodisi v resničnem prostoru.

Dober primer je projekt Pot poljubov, ki je nastal kot ideja v kabinetu in smo ga nato tudi uresničili. Nismo naredili nič drugega kot ustvarili zgodbo, ljudem omogočili sprehod in iz tega, kar že imamo, oblikovali posebno izkušnjo - digitalno in hkrati resnično.

Tukaj vidim še veliko priložnosti za naše mesto: v digitalizaciji, povezovanju in predstavitvi naših produktov. Mlajše generacije namreč informacije dojemajo in sprejemajo drugače. Zato me izjemno veseli, da smo tik pred odprtjem Centra Rotovž, ki bo sodobno kulturno stičišče in bo naše mesto ponesel v novo razvojno obdobje.

Mislim, da je to naloga, odgovornost in hkrati priložnost za vse nas. Veseli me, da Zavod za turizem Maribor zelo dobro povezuje delovne skupine - kulturo in turizem, gostince, hotelirje, šport in turizem. S takšnimi sinergijami veliko lažje in učinkoviteje nastopamo, pripravljamo skupne projekte in se prijavljamo na razpise. To je tekma, ki je nihče ne more preteči sam, zato je povezovanje ključno. Pomembno je tudi, da je zavod za turizem vključen v te procese, saj ima znanje, izkušnje in vpogled v to, kako podobne stvari počnejo drugje.

Prej ste omenili Dravo in njeno neizkoriščeno plovnost. Kaj pa desni breg Drave? So tam še kakšne rezerve?

Rezerve so velike, vendar jih bomo kmalu začeli tudi urejati. Nadaljujemo z urejanjem kolesarske poti na drugi strani Drave. Tako kot je zdaj široka približno štiri metre in pol pod Medicinsko fakulteto, jo bomo nadaljevali do Studenške brvi. S tem bomo dobili lep zaključen krog, kjer se bodo lahko brez težav srečevali pešci, kolesarji in starši z vozički. Tako širimo življenje ob Dravi na obeh bregovih.

Ali bo treba kaj urediti tudi na območju Treh ribnikov?

Območje Treh ribnikov je trenutno še vedno ena mestna »packa«, saj si želimo oddati tamkajšnjo gostilno. Dolgo smo iskali rešitev in vodili številne pogovore, vendar je začetna investicija za sanacijo stavbe zelo visoka, zato nismo našli sogovornika, ki bi bil pripravljen prevzeti takšno breme. Zato se zdaj vse bolj pogovarjamo z Mestnimi nepremičninami, ki upravljajo to lokacijo, da bi osnovno sanacijo izvedli sami - Mestna občina Maribor in Mestne nepremičnine. Tako bi objekt pripravili za oddajo in verjamem, da se bo nato hitro našel interesent.

Kateri so še drugi ključni projekti, ki jih mora Maribor izpeljati v prihodnje?

Pomembno je, da dokončamo prenovo mestnih trgov. Pred kratkim smo veliko govorili o Slomškovem trgu, ki je pravzaprav še edini mestni trg, ki ni urejen. Nedavno smo se srečali z deležniki: Univerzo, SNG-jem in Cerkvijo. Vsi smo se strinjali, da si prenovo želimo. Verjamem, da je to eden ključnih projektov, ki bo povezal našo vizijo prostora od Drave do Mestnega parka brez robnikov. To je vizija, ki si jo je županstvo zastavilo že na začetku prvega mandata.

Če pogledava širše: Maribor ima pomembno vlogo tudi pri povezovanju regije, na primer z okoliškimi občinami preko vinskih cest in drugih projektov. Kako daleč smo tukaj?

Maribor ima srečo, da je na tem področju že veliko naredil. Imamo blagovno znamko in združenje konzorcij Štajerska z jasno identiteto. Govorimo o urbanaravnem doživetju, saj je Maribor v polnem pomenu besede urbanonaravno mesto. Z eno nogo si lahko v gledališču ali na Festivalu Lent, z drugo pa v naravi - na Pohorju ali v vinorodnih gričih.

Konzorcij vodi Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor, ki to partnerstvo odlično koordinira. Povezani smo tudi z vinorodnim okolišem. Letos bomo skupaj z združenjem Vinorodna Štajerska v Mariboru gostili njihov letni dogodek, ki bo v začetku oktobra. Poleg tega sodelujemo tudi v Partnerstvu za Pohorje, kjer razvijamo skupne projekte, kot je na primer Pohorje - Kozjak Trail do promocije. Tu je povezovanje ključnega pomena. Kar se nam zdi blizu, recimo pol ure vožnje, za turista iz bistveno večjih mest (Amerike, Azije ...) sploh ne predstavlja razdalje. Če želimo podaljšati povprečno dobo bivanja, ki je v Mariboru sicer nad dvema dnevoma, moramo gostom ponuditi širšo regijsko izkušnjo.

Dostikrat se radi primerjamo z Varaždinom, ampak moramo se zavedati, da so si oni zadali, da bodo vlagali v svoj advent in je to njihov fokus že zadnjih deset let. Mi pa jih recimo obiskujemo zadnja tri, štiri leta. Pri Špancirfestu pa so se na primer učili pri naših kolegih z Lenta.

Nič ne nastane čez noč. Zelo sem vesela, ko se naši gostinci odzovejo na projekte, ki jih zastavimo v zavodu za turizem ali v kabinetu župana. Četudi prvič ni najboljše, vztrajajo. Potem vsakič naredimo evalvacijo, da bomo naslednjič boljši. Veseli me tudi, da so naši kulturni zavodi začeli spreminjati svoje navade, svoj delovni čas. Zdaj imamo v mestu že številne muzeje odprte ob nedeljah. 

Če ima Varaždin advent, kaj ima potem Maribor? Eno veliko zgodbo ali več zgodb skozi leto?

Tudi mi imamo zelo kakovosten advent in nanj sem zelo ponosna, saj zadnji dve leti sodelujem kot koordinatorica dogajanja v mestu.  A poleg adventa imamo za razliko od Varaždina še veliko več: petdnevno martinovanje, Festival Lent, ki je edinstven v svoji veličini, ter Dan Maribora, ki je nastal iz ideje o druženju meščanov.

Naš cilj je, da mesto oživimo skozi vse leto. Letos smo se že začeli pogovarjati, da bi poletje v mestu povezali pod eno skupno zgodbo in vse dogodke predstavili pod eno streho - tako domačinom, ki niso dva meseca na dopustu, kot obiskovalcem, ki jih poleti v mestu res ne manjka. 

Prej ste omenjali prestižne naslove, nazive, ki jih prejema Maribor. Koliko so ti pomembni za razvoj turizma?

Menim, da so izjemno pomembni. Moramo se zavedati, da so vsi ti naslovi, tako evropska prestolnica kot recimo lanski nagradi na prestižnem evropskem tekmovanju Conventa Best Event Award - za Dan Maribora in Balet pod zvezdami, pomembni tako za obiskovalce kot tudi za nas. So potrditev in obenem motivacija za naprej. 

So vam poleg Lenta blizu še kakšne druge točke v mestu, ki jih z veseljem pokažete obiskovalcem?

Res je. Lent je moja najljubša točka, saj od tod, kjer zdaj sedimo, do mojega stanovanja po zračni liniji ni več kot 300 metrov. Zato z veseljem vsakogar po novi brvi pripeljem na Lent in mu pokažem, kako smo se kot mesto preobrazili. Z veseljem pa vsakogar popeljem tudi po samem centru do parka, saj je mestni park tako blizu strogega središča. Če povem na primeru: od mojega delovnega mesta na občini je dobesedno le en prehod za pešce in že smo v mestnem parku, ki se razprostira na več tisoč kvadratnih metrih, ima svoje ribnike in ponuja res posebno doživetje narave. Doživeti naravo v tako urejeni obliki je posebnost našega mesta, sploh glede na majhnost območja.

Res smo 15-minutno mesto v vseh pomenih besede. To lahko doživiš, in mislim, da to navduši prav vsakega.

Če bi imeli na voljo neomejena sredstva za en velik turistični projekt v mestu, kaj bi izbrali?

Turistični projekt bi bil zagotovo usmerjen v Pohorje. V njem vidim izjemen potencial, kjer pa nam primanjkuje infrastrukture: od petzvezdičnega hotela z bazeni pod vznožjem Pohorja do koč na Pohorju ter boljših pogojev za zimske športe. Če bi imela na voljo neomejena sredstva, bi se zagotovo odločila za investicijo v Pohorje, saj ga še premalo izkoriščamo.

Ob koncu še opis Maribora v enem stavku ...

Maribor je sinonim štajerskega gostoljubja, ki nas skozi zgodovino, kulturo in naravo vedno znova spomni na lepoto življenja.