Predsednik vlade Robert Golob in rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič sta popoldne na Valvasorjevi ulici v Mariboru, kjer pod okriljem Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko deluje visokotehnološki laboratorij Univerze v Mariboru, odkrila temeljni kamen za prenovo objekta, v katerem bo nastal Center odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije UM. Gre za prvo investicijo v okviru platforme INNOVUM (Tehnološki inovacijski center Univerze v Mariboru), za kar je Univerza uspela pridobiti znatna kohezijska sredstva. 

80 milijonov kohezijskih sredstev za raziskovalno infrastrukturo 

Konkretno je Univerza v aktualni finančni perspektivi v okviru platforme INNOVUM pridobila 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev za izgradnjo raziskovalne infrastrukture (inštituti, laboratoriji). Na prenovo omenjenega visokotehnološkega laboratorija na Valvasorjevi ulici, ki mora biti končana leta 2027, odpade 1,8 milijona evrov. Pridobila je tudi 25 milijonov evrov za raziskovalno opremo in še dodatnih 21 milijonov za ureditev izobraževalne infrastrukture (predavalnic) in pedagoških laboratorijev. Skupaj je to 126 milijonov evrov sredstev. 

 

[[image_3_article_83116]]

Država je platformo INNOVUM uvrstila med strateške projekte aktualnega programa Evropske kohezijske politike 2021 - 2027, z omenjeno platformo pa so se danes seznanili tudi člani Odbora za spremljanje Programa evropske kohezijske politike, ki so zasedali v prostorih mariborske Univerze.

[[image_1_article_83116]]

"Da si bodo lahko mlade družine v Mariboru ustvarjale boljše življenje"

Predsednik vlade Robert Golob je v izjavi za medije najprej spomnil, da so danes na seji vlade v Mariboru na področju kulture zagotovili zapiranje finančne konstrukcije za najpomembnejši kulturni projekt v Mariboru - Center Rotovž, ki bo prejel 21 milijonov evrov. V nadaljevanju je omenil polaganje dveh temeljnih kamnov. 

"Z namenom, da mesto industrije iz preteklosti popeljemo v nove čase. V čase, v katerih bomo gradili na znanju, superračunalniku, podatkovnih centrih, umetni intelegenci, veseljskih tehnologijah ... in okoli teh panog tudi razvijali kvalitetna delovna mesta. Da si bodo lahko mlade družine v Mariboru ustvarjale boljše življenje."

Laboratorijska oprema kot podpora gospodarstvu 

Zdravko Kačič se je med drugim zahvalil vladi, njenemu predsedniku in resornemu ministrstvu, da so prepoznali pomembnost prizadevanj Univerze v Mariboru, "da zagotovi ne le pogoje za izobraževanje kadrov in raziskovalnega dela, temveč da v širši regiji vzhodne Slovenije ponudimo priložnosti industriji, da s sodelovanjem z Univerzo povečuje svojo konkurenčnost tako doma kot v mednarodnem prostoru". 

"V prihodnjih mesecih in letih, tja do leta 2028, načrtujemo izvedbo še osmih projektov, s katerimi bomo v veliki meri prenovili infrastrukturo Univerze v Mariboru in tisto, kar je še pomembneje, v sklopu tega tudi uspeli pridobiti veliko raziskovalne opreme skupaj z vsemi viri, ki jih sedaj že nekako jasno vidimo, v obsegu 80 milijonov evrov, kar je izjemen dosežek."

 

[[image_2_article_83116]]

Kam gre v Mariboru državni denar?

Mariborski župan Saša Arsenovič je, kot je dejal, zadovoljen z razvojem Maribora, ki postaja tako mesto kulture kot znanja. 

"Začeli smo s podporo OFEM-u, katerega multiplikativni učinki se kažejo še danes. Napovedana je bila selitev upravnega centra. Dela se že izvajajo, kar pomeni, da bomo leta 2027 imeli samo še dve točki lokalnega in državnega servisa na upravni strani. S tem nastaja tudi drugo upravno središče v državi. Z uspešnimi državnimi razpisi nam je uspelo diverzificirati vire pri proizvodnji električne energije oziroma izrabi odpadne toplote - tako s toplotnimi črpalkami kot z biomaso. Trenutno pa se osredotočamo na področje znanja. Že se gradi podatkovni center, sledi tovarna umetne inteligence, ki bo ponovno omogočila izkoristek odpadne toplote in s tem cenejše ogrevanje občanov. Na področju kulture, ki je del naše identitete, ni pomemben zgolj Rotovž, izjemnih investicij je bilo deležno tudi Slovensko narodno gledališče Maribor, kar je v ponos ne le mestu, temveč celotni državi. Govorimo o približno 15 milijonih evrov, o Loretanski kapeli in drugih objektih. A teh 20,7 milijona evrov, ki jih bo Maribor zdaj prejel s pomočjo te vlade iz evropskih in državnih sredstev, ne bo le razbremenilo proračuna, temveč nam daje nov zagon prav na področjih, o katerih danes govorimo in ki so najpomembnejša: znanje, dodana vrednost ter naša obveza, da kot občina zgradimo podporno okolje. S tem denarjem bomo vzpostavili stanovanjski fond in gradili stanovanja za tiste, ki najbolj potrebujejo prvi dom - mlade družine - predvsem zato, da bo znanje ostalo v Sloveniji."

Fotografije: Gašper Krajnc