V zadnjih desetih letih se je v Mariboru marsikaj spremenilo tudi na področju verskih skupnosti. Največja je Rimskokatoliška cerkev z nadškofijo, med večje skupnosti v Mariboru štejemo še Evangeličansko cerkveno občino, Pravoslavno cerkev in Islamsko skupnost. Seveda so na območju mariborske občine registrirane še druge verske skupnosti. V nadaljevanju smo pregledali 10-letni razvoj in trenutno stanje v omenjenih štirih verskih skupnostih.
Rimskokatoliška cerkev
Rimskokatoliška cerkev ima na območju Mestne občine Maribor 15 župnij, zraven je še Univerzitetna župnija Maribor, ki skrbi za duhovno oskrbo študentov, ki študirajo na Univerzi v Mariboru, ter profesorjev in ostalih univerzitetnih delavcev. Dekanija Maribor sicer obsega 26 župnij. V vsaki od župnij je vsaj ena cerkev, večina od njih je bila v zadnjih desetih letih deležna sprotnih obnov. Največji cerkvi v Mariboru sta frančiškanska bazilika sv. Marije - Matere usmiljenja in stolna cerkev sv. Janeza Krstnika.
[[image_1_article_61754]]
V zadnjih desetih letih so nasproti nakupovalnega centra Supernova v Mariboru zgradili salezijanski pastoralni center sv. Janez Bosko, ki še ni povsem dokončan. Center obsega katoliško župnijo sv. Janeza Boska in salezijanski mladinski center, zelo živa je tudi dejavnost župnijske Karitas."Ker se število svetih maš in bogoslužij zaradi vedno manjšega števila duhovnikov zmanjšuje, ni težnje, da bi odpirali novi cerkvene objekte," nam je povedal Janez Lesnika, generalni vikar mariborske nadškofije.
[[image_2_article_61754]]
Podatkov o natančnem številu kristjanov na območju mariborske občine v nadškofiji ne vodijo, povedali pa so nam, da domala v vseh župnijah beležijo več pogrebov kot krstov, vedno pogosteje en duhovnik upravlja več župnij. "V mestu je majhen odsotek veroučencev, ti, ki obiskujejo verouk, pa to počnejo kvalitetno. Poleg tega imamo vedno več tako imenovanih katehumenov, torej odraslih oseb, ki se pripravljajo na vstop v krščansko Cerkev in sprejem zakramenta krsta. Tako da lahko rečemo, da so občestva živa."
Odnos do katoličano se v zadnjih desetih letih ni spremenil, še pravi Janez Lesnika in dodaja, da si prizadevajo za življenje v sožitju in miru. Lahko pa bilo še več sodelovanja.
Evangeličanska cerkvena občina Maribor
Evangeličanska cerkvena občina je v zadnjih desetih letih, podobno kot mnogi, šla skozi dobre in manj dobre čase. Cerkev, ki se je je prijelo ime Trubarjeva na Trubarjevi in je hiša molitve, je postala tudi kulturno in izobraževalno središče, kjer so potekali in še danes potekajo mnogi dogodki in aktivnosti. Omenimo mednarodni znanstveni simpozij o protestantizmu (zadnji velik mednarodni simpozij je ob 500-letnici reformacije leta 2017 pripravila Univerza v Mariboru v sodelovanju s Evangeličansko cerkveno občino Maribor) in koncerte ter prireditve z domačimi in tujimi umetniki (npr. ob jubileju reformacije je Komorni zbor Huga Wolfa pripravil obsežen program protestantskih napevov). Vsako leto je ob dnevu reformacije na Trubarjevi osrednja proslava Mestne občine Maribor, v cerkev prihajajo, v okviru predmetov slovenski jezik, zgodovina, etika, vera in kultura, učenci, dijaki in študentje iz vse Slovenije. Ob 500. obletnici reformacije je bila pred cerkvijo v sodelovanju z gibanjem Zgodbe o klopeh in ljudeh postavljena klop Stati inu obstati, delo arhitekta Uroša Roškerja, ki je tudi avtor kompletne obnove notranjosti cerkve.
[[image_3_article_61754]]
"Prav zaradi vsega omenjenega in dejstva, da so evangeličani, ki so v Mariboru od 16. stol. dalje, preživeli protireformacijo, obe svetovni vojni in čas, ki je bil cerkvam izjemno nenaklonjen, bi želela, da bi ta oz. tisti, ki so se pred dvema oz. tremi leti odločili, da Evangeličansko cerkveno občino v Mariboru obremenijo z nerazumno visokim letnim zneskom za plačilo stavbnega zemljišča, to nerazumno odločitev ponovno prevetrijo, saj se v nasprotnem upravičeno postavi vprašanje, koliko obletnic bomo evangeličani na Trubarjevi sploh še uspeli praznovati," pravi mag. Violeto Vladimiro Mesarič, evangeličanska duhovnica in namestnica načelnika Vojaškega vikariata v Slovenski vojski.
[[image_4_article_61754]]
Gradnja cerkve je potekala dokaj hitro, saj je minilo od položitve temeljnega kamna do slovesne blagoslovitve Kristusove cerkve 1. avgusta 1869 zgolj leto dni. Reformacija se je v Mariboru uveljavljala še pred sredino 16. stoletja. Prve omembe evangeličanov so iz leta 1528, ko je mestno in okoliške župnije vizitirala deželnoknežja vizitacijska komisija. Danes je v Evangeličanski cerkveni občini Maribor aktivnih okoli 100 družin, vendar iz podatkov o evangeličanih v Podravju in na Koroškem izhaja, da bi naj bilo vsaj 500 družin. Za Maribor pomembni evangeličani so med drugimi bili arhitekt, ki je uredil mariborsko mestno jedro z Glavnim trgom, Fritz Friedriger, pionir tehničnega osvajanja vesolja Herman Potočnik Noordung, slikar Luigi Kasimir, slavni avstrijski godbenik Max Schönherr in mnogi drugi.
Pravoslavna cerkev v Mariboru
Pravoslavna cerkev v Mariboru ima od leta 2006 svoj bogoslužni prostor na Tržaški 13. Stavba, nekoč je bil tam objekt vodovoda, je stara več kot 100 let. V neposredni bližini je zemljišče, na katerem predvidevajo gradnjo nove cerkve. Gradnja sicer, kot so nam povedali, zaenkrat ni v načrtu, bogoslužni prostor pa urejajo zadnjih 15 let. V tem času je bilo opravljenega veliko, predvsem v cerkvi, ki je okras Maribora.
[[image_6_article_61754]]
V Mariboru je sicer nekoč pravoslavna cerkev stala v središču mesta, vendar je bila leta 1941 ob nemški okupaciji porušena.
Glede števila vernikov točnih podatkov nimajo, saj ne vodijo evidence. "Opazno pa je, da se je v zadnih desetih letih številno vernikov skoraj podvojilo. Veliko mladih je v cerkvi. Pri verouku imamo slabih 80 otrok, starih od 5 do 13 let.," nam je povedal mariborski paroh Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović.
Islamska skupnost v Mariboru
Islamska skupnost v Mariboru kot organizirana skupnost deluje od leta 1992. Začetki so bili težki, sedaj je, kot so nam odgovorili, stanje boljše. "V preteklih desetih letih smo se trudili ohraniti korektne in dobre odnose z Mestno občino Maribor in ostalimi verskimi skupnostmi. Vzpostavili smo sodelovanje s številnimi osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami Univerze v Mariboru, ki so jim vrata naše skupnosti vedno odprta, če seveda želijo spoznati našo vero, kulturo in tradicijo," je zapisal Zinaid Mahmutagić, glavni imam v Mariboru. Islamska skupnost ima na pokopališču v Dobravi že 30 let prostor, ki je namenjen muslimanom, za kar so še posebej hvaležni Pogrebnemu podjetju Maribor, ki je v letu 2015 realiziral projekt širitve omenjenega dela pokopališča.
[[image_5_article_61754]]
Islamska skupnost v Mariboru šteje 800 družin in deluje na območju podravske in pomurske regije, tako da so del skupnosti tudi muslimanke in muslimani, ki živijo na Ptuju, v Murski Soboti, Lendavi, Šentilju, Dravogradu in Slovenski Bistrici. Skupnost je v zadnjih petih letih dokaj naraščala, saj so se v mesto ob reki Dravi doselile številne družine iz držav bivše Jugoslavije.
Svoje prostore imajo na Trebušakovi 5, in sicer v prostorih bivšega TC Merkur na Teznem, ki so jih kupili konec leta 2017 in jih preuredili za opravljanje molitev in verouka. "Do tedaj smo imeli težave s prostorno stisko, saj smo verske obrede opravljali v improvizirani molilnici v stanovanjski hiši. Leta 2022 smo pridobili gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta, ker si Maribor kot drugo največje mesto v Sloveniji in univerzitetno mesto zasluži imeti lepe in primerno urejene prostore, v katerih bi muslimanke in muslimani opravljali bogoslužje."
