Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor še vedno opaža povečevanje potreb po njihovih storitvah, tudi zaradi specifičnih učnih težav. Tej tematiki so posvetili letošnji dan centra in ob tem izpostavili pomen prenosa znanj in veščin na učitelje in izvajalce pomoči v šoli. Zanje te dni prirejajo več delavnic.
Specifične težave, kot so disleksija, disgrafija, dikalkulija ...
Mariborski center, ki je eden štirih svetovalnih centrov v državi, letno sprejme okoli 2500 uporabnikov. "Veliko otrok prihaja zaradi učnih težav. Takih otrok je med našimi uporabniki kar četrtina in velik del med njimi pride prav zaradi specifičnih težav, kot so disleksija, disgrafija, dikalkulija ali pa zaradi težav na področju pozornosti in povečanega nemira," je na današnji novinarski konferenci ob praznovanju 72-letnice centra povedala specialna pedagoginja Katja Rojs.
Svetovalni center nudi pomoč otrokom in njihovim staršem, pomemben del njegovega poslanstva pa je po besedah direktorice Tadeje Batagelj tudi usposabljanje učiteljev in drugih šolskih delavcev, ki imajo pri prepoznavanju in reševanju učnih težav ključno vlogo.
Šole so po epidemiji covida-19 okrepile svoje strokovne službe, zato se center trenutno osredotoča na podporo tem službam s prenosom dobrih praks in teoretičnih osnov za učinkovito izvajanje pomoči. Ta in prihodnji teden tako prireja sklop delavnic s področij najpogostejših specifičnih učnih težav ter s področja motenj pozornosti in aktivnosti. Nadaljujejo tudi tradicijo mesečnih strokovnih izobraževanj. "Gradimo most med generacijami in profili, ki se ukvarjajo z učnimi težavami," je ponazorila Rojs.
Vedno več tudi zahtevnejših oblik takšnih težav
Po njenih besedah je vedno več primerov sopojavnosti motenj pri posameznem otroku, vedno več je tudi zahtevnejših oblik takšnih težav. Na splošno učitelji poročajo, da so osnovne spretnosti otrok po epidemiji na nižji ravni kot prej, otroci slabše berejo, pišejo, računajo, hkrati pa je pomembno posvečati ustrezno pozornost tudi otrokovim močnim področjem in talentom, opozarjajo v centru.
Med izzivi za prihodnost vidijo predvsem soočanje z nadaljnjim povečevanjem potreb po njihovih storitvah. "Sicer smo ponosni, da zmoremo kljub povečanim potrebam zaenkrat ohranjati znosne čakalne dobe, ki so po naših informacijah med najkrajšimi v regiji. Trenutno znašajo pet do šest mesecev," je poudarila direktorica.
Polaganje upanje v novega ministra
Ustanoviteljico Mestno občino Maribor so ponovno zaprosili za dodatno zaposlitev, ki bi jim omogočala ažurno odzivanje na najtežje situacije. V centru je zdaj zaposlenih 16 ljudi, od tega je 12 svetovalnih delavcev. Skrbijo jih tudi družine iz občin, ki ne financirajo delovanja tega svetovalnega centra in jim zato ne morejo pomagati.
Batagelj je ob tem opozorila, da je v resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 načrtovana krepitev svetovalnih centrov v državi z vzpostavitvijo mreže svetovalnih centrov, a to še ni uresničeno. "Upamo, da bo imel novi minister Vinko Logaj, ki kot nekdanji direktor zavoda za šolstvo dobro pozna delovanje svetovalnih centrov, več posluha za ureditev področja," je dejala.
STA
