V zadnjem času smo v medijih lahko spremljali burno dogajanje v javnem zavodu Športni objekti Maribor. Neodzivnost sveta zavoda na prošnje po sklicu seje sveta zavoda, zaprte seje sveta zavoda za javnost, nezadovoljstvo med zaposlenimi, izglasovana nezaupnica predsedniku sveta zavoda ter obtoževanja bivšega vodstva in zaposlenih s strani predsednika sveta zavoda se vrstijo.

Prav zato so danes sklicali izredno novinarsko konferenco, na kateri so pojasnili, da v medijih o njih zadnje čase preberemo veliko nepravilnega.

Finančne težave so se začele z združitvijo

Vodja športne infrastrukture in nekdanji direktor ŠOM Anton Knez je pojasnil, da mora biti javnost seznanjena z realnimi informacijami. Dejal je, da so se prve finančne nepravilnosti začele dogajati po združitvi prej ločenih zavodov v eno homogeno celoto, torej po združitvi Športnega centra Pristan in Dvorane Tabor. Leta 2010 so dobili v upravljanje tudi Športni park Tabor, dve leti pozneje še Ljudski vrt Branik. Takoj po združitvi zavodov so se začele kazati prve finančne težave. Na polletni ravni je izguba znašala 220.000, na leti ravni pa 137.000 evrov; žal pa te izgube nihče ni pokril. Krpali so sami, s svojimi rezervami, ki so jih tedaj še imeli, a izguba se je kasnejša leta le še nalagala. Problem je bilo vzdrževanje nedokončanih in zastarelih objektov – v takšnem stanju bi naj bili skorajda vsi, od Dvorane Tabor, Ledne dvorane, do Atletski stadiona, Mariborskega otroka, Hipodroma, Pristana in Ljudskega vrta. Na zadnjem zboru delavcev so jih zadolžili, da javnosti predstavijo resnico, o kateri pričajo tudi dokumenti.

Pripravili sanacijski načrt, ki je bil realiziran le prvo leto

Največji očitek, ki je pristal tudi v medijih, je bila zadnja revizija, ki je pokazala na cel kup nepravilnosti. Knez poudarja, da za slednje ni kriv zavod. Bi pa naj MOM kmalu spremenila način financiranja in način vodenja investicij, saj se je prejšnji izkazal za slabega. Povedal je tudi, da Pristan, kot so ga prenovili do danes, leta 2014 ni bil v načrtu. Tedaj je bilo za prenovo predvidenih 1,4 milijona evrov, naknadno so to število skrčili na 400.000. Za prihodnost napoveduje tudi temeljito rekonstrukcijo, kakršna je bila zamišljena že v izhodišču.

Po navodilih MOM so potem pripravili sanacijski načrt Športnih objektov Maribor za čas od 2018 do 2021, ki ga Knez imenuje za “Biblijo” ŠOM. Sanacijski načrt so pripravljali 9 mesecev, a na njihovo razočaranje se je na MOM potrjen načrt realiziral le prvo leto. V načrtu so prav tako glede na analize predvideli finančno izgubo v znesku 365.000 evrov. “Toda denarja mi nismo porabljali netransparentno in nezakonito,” je odločen Knez, daje pa možnost, da so nekatera notranja sredstva namesto enemu objektu potem namenili drugemu, pač glede na to, kje so bile večje potrebe po prenovah.

Investicije v okrilju MOM

Glede preteklega poslovanja zavoda je Knez pojasnil, da so predvsem pri investicijah sami imeli zelo malo vlogo, saj je te v glavnem, predvsem v kopališču Pristanu, na atletskem stadionu in v Ljudskem vrtu, vodila mestna občina. Tudi vsi razpisi so šli preko mestne občine, zavod pa je bil udeležen šele, ko je bil že izbran izvajalec in se dela šele začnejo. To je po njegovem ugotovila že leta 2015 opravljena revizija, sami pa, razen opozarjanja na morebitne nepravilnosti, po besedah Kneza drugih mehanizmov niso imeli na voljo.

Delavce razburila vest o likvidaciji, ta naj ne bi držala

Robert Simonič, predstavnik delavcev v svetu javnega zavoda ŠOM je poudaril pritisk delavcev, ki se zaradi pisanja medijev v zadnjih časih vse bolj vrstijo. Najbolj jih je zbodla zlasti vest o “likvidaciji podjetja”, o kateri smo pisali tudi sami. Na občini sicer mirijo, da likvidacije ne bo, “a grenki priokus vseeno ostane”. V zadnjih mesecih naj bi bilo sklicanih več sej, do katerih ni prišlo. Predsednik sveta zavoda Miloš Stevanović bi naj za izostale seje, ki bi pojasnile finančno stanje ŠOM, navajal razne izgovore, potem je do nove seje dejansko prišlo 17. 1. 2020, in sicer za zaprtimi vrati. Za zaprta vrata, ki so onemogočila vstop štirim govornikom, danes prisotnih na konferenci, naj bi poskrbel prav Stevanović, čeprav to ni v skladu s pravilnikom. Na seji kakopak ni potekalo tako kot bi moralo. Stevanović naj bi podajal enostranske, nepreverjene in zavajajoče informacije, medtem ko glavna računovodkinja Karmen Rotman in nekdanji direktor Anton Knez, ki bi lahko podala realne informacije, nista imela vstopa. Beseda je dala besedo in te informacije so potem tudi romale v medije.

Ne morejo podati verodostojnega računovodskega poročila

Na zadnjem zboru delavcev so zato izglasovali nezaupnico Stevanoviću in ga pozvali, da takoj odstopi ne le kot predsednik, pač pa tudi kot član sveta zavoda.

Predsednica sindikata in računovodkinja Karmen Rotman je ob tem dodala, da je v sindikat vključenih 42 od skupaj 60 zaposlenih, zato ne gre za nekaj posameznikov. Računovodska služba je direktorja in svet zavoda želela opozoriti o nezmožnosti priprave nekaterih dokumentov, vse od takrat pa so se v javnosti začeli pritiski na sindikat in njo osebno. Navaja več kot 200 pozivov direktorju, nezmožnost dela v računovodstvi, opozorila na nepravilnosti, na katere se direktor naj ne bi odzival. Ker pa mora računovodstvo do konca februarja pripraviti letno poročilo, 5 delavcev računovodstva pa ni prejelo napredovanj v zakonskem roku, so slednje sporočili svetu zavoda.

“Veliko nepravilnosti, ki se očitajo zavodu, izhaja iz tega, da nismo imeli podlag,” je zatrdila Rotmanova in dodala, da do predvidenega roka kljub pozivom ni bil opravljen niti popis osnovnih sredstev, zaradi vseh teh zamud pa ne morejo podati niti verodostojnega računovodskega poročila.

62 zaposlenih nezadovoljnih

Zavod je leto 2019 sklenil z izgubo v višini okoli 200.000 evrov, dolg do dobaviteljev znaša okoli 700.000 evrov. Revizija poslovanja, ki jo je naročila občina, je ugotovila številne nepravilnosti, ob tem pa je prišlo tudi do razdora med delom zaposlenih in direktorjem, ki je položaj prevzel lani.

“62 zaposlenih dnevno izraža nezadovoljstvo in člane sveta naprošamo, da se pomenimo, dobimo pa le ignoranco,” pa je dejal Aleš Antolinc, vodja Športnega parka Tabor. Prepričan je, da če bi mestna oblast v preteklih letih pregledala razne sanacijske načrte in plane, bi bila slika danes precej drugačna. Tako pa občina kot usianoviteljica v preteklosti za to ni imela interesa.