Revizijsko poročilo računskega sodišča, ki je analiziralo učinkovitost Ministrstva za zdravje pri načrtovanju razvojnih projektov izgradnje urgentnih centrov, je pokazalo mariborsko stanje. Ne le, da so bili končni zneski izvedenega projekta gradnje urgentnega centra občutno višji od odobrenih, mariborska UKC prav tako ne dosega mnogih ciljev ali pa jih dosega le delno. Toda besede mariborskega zdravstva pripovedujejo povsem drugo zgodbo, njen obraz pa je predstojnik UC Maribor, dr. Roman Košir, dr. med.

Ministrstvo neučinkovito

Računsko sodišče je s poročilom podalo sodbo in sklenilo, da Ministrstvo za zdravje pri načrtovanju razvojnih projektov izgradnje urgentnih centrov v obdobju od leta 2009 do leta 2017 ni bilo učinkovito, kljub temu da so centre vzpostavili v skladu z načrti in časovnim okvirom: »Pri kar slabih treh četrtinah primerov urgentnih centrov je bilo ugotovljeno, da so se realizirane vrednosti projektov v primerjavi z načrtovanimi vrednostmi v investicijski dokumentaciji povečale oziroma so vrednosti projektov presegle vrednosti, ki jih je z odločbami o dodelitvi sredstev za projekte odobril organ upravljanja.« Slednje je pokazal tudi pregled stroškov izgradnje urgentnega centra.

Skoraj milijon evrov višji stroški

V poročilu je navedeno, da je končna vrednost projekta znašala 17 287 892 evrov, kar je bilo 719 029 evrov več od vrednosti, ki je bila odobrena in potrjena na začetku, ko je bilo za nov urgentni center namenjenih 16 568 863 evrov. Ministrstvo je pojasnilo, da na te izdatke ni imelo vpliva, prav tako pa so v revizijskem poročilu navedli, da ministrstvo v tem projektu ni vzpostavilo ustreznega sistema notranjih kontrol, ki bi zagotavljale nadzor nad vlaganjem sredstev UKC Maribor v projekt. To se je, kot zapišejo, odražalo v nepravilnostih in nesmotrnostih pri izvedbi projektov izgradnje urgentnih centrov zaradi prekoračitve načrtovane in dovoljene vrednosti projekta.

Nepravilnosti ali nesmotrnosti ni bilo

Navedbe računskega sodišča je komentiral tudi predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor, dr. Roman Košir, ki je povedal, da je bila njegova vloga pri izvajanju izgradnje slovenskih urgenc le strokovna, vpliva na financiranje ni imel: »Dogovori so potekali med Ministrstvom za zdravje in upravami bolnišnic. S strokovnega vidika za Urgentni center Maribor ne vidim nobene nepravilnosti ali nesmotrnosti izvedbe. Še več, s strokovnega vidika si ne predstavljam, kako bi ob današnjih obremenitvah in strokovnih zahtevah delovali v starih prostorih in si tudi ne predstavljam, kdo od zdravnikov ali osebja bi v prejšnjih pogojih sploh hotel delati.«

Dr. Roman Košir: »Dogovori so potekali med Ministrstvom za zdravje in upravami bolnišnic. S strokovnega vidika za Urgentni center Maribor ne vidim nobene nepravilnosti ali nesmotrnosti izvedbe. Še več, s strokovnega vidika si ne predstavljam, kako bi ob današnjih obremenitvah in strokovnih zahtevah delovali v starih prostorih in si tudi ne predstavljam, kdo od zdravnikov ali osebja bi v prejšnjih pogojih sploh hotel delati.«

Preveč nedoseženih ciljev

Višji stroški od načrtovanih pa niso edini element, ki ga izpostavi revizijsko poročilo. Podrobno so predstavljeni tudi cilji, ki bi jih naj ustanove slovenskega zdravstva dosegale, a jih, vsaj UKC Maribor, ne.

Prva težava mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra je organiziranost urgentne službe preko dveh organizacij, tj. Zdravstvenega doma ter UKC. »V primerljivih državah Evropske unije je bistveno, da so vse urgentne službe koncentrirane na enem mestu in organizacijsko sodijo v eno ustanovo,« je zapisano v poročilu, paciente v urgentnem centru pa si delita tako ZD kot UKC, kar je, kot povedo »strokovno in organizacijsko nevzdržno.«

Dr. Košir pojasni, da se problema še kako zavedajo, a njegova rešitev ostaja predvsem politična. Strokovnjaki so v preteklosti že predvideli možne reorganizacije ter napisali nov Pravilnik o nujni medicinski pomoči, toda zgodilo se ni nič. »Zaradi političnih pritiskov načrta država ni realizirala in ga najbrž, dokler bo zdravstvo upravljala politika, nikoli ne bo. Tako imamo resnično v državi od bolnišnice do bolnišnice raznoliko organizacijo. Urgentni centri so po svetu res enoviti in organizacija dveh podjetij pod isto streho se je izkazala za problem. Toda trenutno ni na voljo dovolj kadra v bolnišnicah, pa tudi nobene niti politične niti strokovne volje med vsemi deležniki, da se te zadeve uredijo,« je situacijo osvetlil predstojnik dr. Košir.

Premalo zdravnikov

UKC Maribor se prav tako sooča s pomanjkanjem urgentnih zdravnikov, zaradi česar večji del urgentne dejavnosti opravljajo specializanti različnih strok pod nadzorom specialistov z možnostjo konzultacij. V revizijskem poročilu navedejo, da zaradi neustrezne kadrovske strukture delujejo le nekatere urgentne ambulante, še kar pa se čaka na začetek delovanja internistične, nevrološke in infekcijske urgentne ambulante. Zato ni mogoča tudi enotna ter celovita obravnava na enem mestu, pospešeno pa se zaposluje specializante urgentne medicine.

Sedaj delajo 4 zdravniki, potrebovali bi jih 50

A izobraževanja kadrov je dolgotrajen proces, specializacija urgentne medicine traja 5 let, zato ni mogoče pričakovati, da se bo povečanje kadra zgodilo čez noč, pove dr. Roman Košir. »Novogradnje so predpogoj za novo organiziranost in boljše strokovno delo. Če tega ne bi bilo, v UC Maribor ne bi imeli trenutno 14 specializantov urgentne medicine, letos bomo dobili že tudi 2 nova specialista. Tako bomo v UC Maribor zaposleni štirje zdravniki, za normalen potek dela samo v UC pa bi jih potrebovali najmanj 14, širše v mariborski regiji (z vključevanjem v terensko delo v reševalnih vozilih, helikoptersko službo, dispečerski center ter delov UC Maribor) pa bi jih potrebovali najmanj 50. Tako huda je kadrovska stiska,« hud primanjkljaj opiše dr. Košir.

»Zdravniki in medicinske sestre v urgencah sodijo med daleč najbolj obremenjen kader v slovenskem zdravstvu, plačni sistem uravnilovke pa nagrajuje kader po starosti in ne po obremenitvah ali deficitarnosti – posledica tega je tudi pri nas odhajanje predvsem diplomiranih sester na druga, lažja in celo bolje plačana delovna mesta (referenčne ambulante, dispečerski sistem), odhajajo pa tudi nekateri urgentni zdravniki,« pove dr. Roman Košir.

Primanjkljaj ustreznih zdravnikov je občuten tudi v usmerjenosti zdravnikov urgentnega centra zgolj v njihove paciente, zaradi česar jih ni mogoče koristiti po drugih oddelkih v bolnišnici, kar bi bilo včasih nujno potrebno.

Zaskrbljujoče je tudi povečanje obremenitev v prostoru za oživljanje zaradi prevoza pacientov s helikoptersko službo. Bolnišnice in helikopterska služba severovzhodne regije na urgentni center namreč pošiljajo zahtevnejše urgentne paciente, vendar so podporne službe večinoma zasedene.

Poročilo navaja, da UKC Maribor za namen urgence potrebuje še CT, pojavlja pa se tudi potreba po dodatnih transportnih aparatih za ultrazvok. UC Maribor opremo že dobiva. »Nakup CT vodi Ministrstvo za zdravje in po mojih informacijah bo novi CT instaliran še v letošnjem letu. V izgradnji UC-jev je bil tudi nakup opreme in na ta račun smo dobili iz evropskih sredstev dve prenosni ultrazvočni napravi, ki pa zaradi večanja potreb skoraj ne zadoščata več in v načrtu je nakup oz. najem tudi tretje UZ naprave, kar pa financira UKC Maribor,« o novi opremi pove dr. Košir.

Pacienti na urgenco tudi za prehlad?

Znaten problem, ki ga poraja preobremenjenost v zdravstvenih domovih je tudi ta, da pacienti raje kot k svojemu zdravniku zavijejo kar v Urgentni center. »Slovensko primarno zdravstvo je kolabiralo in posledica je, da se reka pacientov preliva v slovenske bolnišnice, v UC Maribor oz. dežurno službo ZD Maribor prihaja vsako leto nekaj tisoč pacientov več kot prejšnje, že zadnjih 13 let, številka je narasla iz 13.000 v letu 2001 na 43000 v letu 2018, posledično so ti pacienti končali tudi na več nivojih UKC Maribor, ob tem pa se število prebivalcev najbrž ni potrojilo,« tako komentira predstojnik UC. Tu se razmere še bolj zaostrijo, saj dr. Košir pove, da so pacienti postali izjemno nestrpni in netolerantni, znašajo se nad medicinskim kadrom tako verbalno kot fizično, Urgentni center v Izoli pa je zabeležil že streljanje.

Dr. Roman Košir, dr. med., predstojnik UC Maribor. (vir: UC Maribor)

Zdravstvo, politika in (ne)logičnost

Tovrstna negativna poročila računskega sodišča prizadevanj in težkih razmer v slovenskem zdravstvu ne olajšujejo, pove dr. Košir in zaključi: »V upravljanju slovenskega zdravstva se stalno izvajajo parcialne bolj ali manj politične odločitve očitno brez nekoga, ki bi imel v glavi veliko sliko, kar je logično, saj noben minister ne izpelje mandata do konca. V času izgradnje slovenskih urgenc se je zamenjalo 7 ministrov, kljub kartelnim dogovorom in izsiljevanju izvajalcev smo z veliko in preveč osebnega angažmaja nekateri posamezniki na Ministrstvu za zdravje in iz stroke rinili naprej in po mojem mnenju na področju urgentne medicine največji projekt MZ v zadnjih 50. letih izpeljali do konca, in to zelo uspešno.«