V veliki predavalnici prim. Zmaga Slokana v stavbi Klinike za kirurgijo UKC Maribor danes poteka strokovni simpozij ob 80. obletnici Oddelka za očesne bolezni UKC Maribor. Ko so so preselili, so veljali za najsodobneje opremljeni oddelek v širšem prostoru, v zadnjih letih so uspeli zamenjati dotrajane aparate. V kratkem bodo dobili dva nova aparata za operacijo sive mrene, kupili so aparat za vitrektomijo in za fluoresceinsko in OCT angiografijo. “Imamo posluh UKC-ja, da nam pride naproti ob naših potrebah. Zavedanje, da je vid največja vrednota, ki jo imamo vsi, je nekaj, kar vsak razume. Nismo omejeni, da bi morali izbirati paciente po starosti ali bolezni,” je povedala predstojnica Oddelka za očesne bolezni, prof. dr. Dušica Pahor, dr. med.
V zadnjem času opravijo največ zdravljenj sprememb na mrežnici, kar je povezano s starostjo. V glavnem gre za okvaro makule, torej za spremembe na očesnem ozadju centra najostrejšega vida. “To je v svetu v porastu, predvsem zaradi novih možnosti diagnostike in možnosti zdravljenja z biološkimi zdravili. Pred desetimi leti to ni bilo mogoče.” Leta 2012 so imeli 170 pregledov pri zdravljenju starostne degeneracije makule in 120 injekcij, lansko leto so opravili že več kot 11 tisoč pregledov in skoraj 10 tisoč injekcij v oko. Iz sprva ene ambulante tedensko so prešli na tri pet dni v tednu in še na eno dodatno operacijsko. Pet dni so torej na delu štirje timi za zdravljenje ene same patologije.
Pred dnevi so opravili zahtevno očesno operacijo
Pred dnevi so na oddelku po desetih letih znova opravili zahtevno operacijo, vitrektomijo, v okviru katere so operirali zadnji del očesa od znotraj. “Govorimo na primer o odstopu mrežnice, krvavitvah steklovini in drugih različnih posegih, ki jih ne moremo izvajati iz sprednjega dela, kjer opravljamo druge posege, kot so recimo siva mrena, glavkomske operacije,” pojasnjuje sogovornica.
Kot je še dejala Dušica Pahor, se že vrsto let srečujejo s kadrovskimi težavami, trenutno imajo 14 sistemiziranih zdravnikov, oddali so prošnjo za dodatne tri. Se pa na drugi strani zmanjšuje število hospitalizacij na oddelku. Večina bolnikov, ki so jih pred leti obravnavali hospitalno, je zdaj ambulantnih. “Vso diagnostiko opravimo sami. Zelo malo uporabljamo drugo stroko.” Že vrsto let si prizadevajo za samostojno kliniko, ki bi pomenila nadgradnjo njihovega dela. Kratkoročno pa si želijo v obstoječi ustanovi, v pritličju, večji prostor, v katerem bi opravljali zdravljenje okvar makule ločeno od drugih dejavnosti.
Oftalmologija je dobila levji delež zdravljenja starostnikov
Na vprašanje, ali nove tehnologije pri ljudeh povzročajo več okvar vida, Pahorjeva odgovori: “Moram reči da ne. Oči so narejene za gledanje. Ne okvarimo si jih z računalniki, res pa je, da potrebujemo vmes nekaj več počitka, da se oči dovolj navlažijo. To ne povzroča okvar vida, vse kar zdaj doživljamo, je posledica staranja prebivalstva. To se kaže tudi v drugih medicinskih strokah, je pa oftalmologija dobila levji delež zdravljenja starostnikov. Zato imamo s strani zavarovalnice neomejeno število plačanih storitev za zdravljenje makule. Velika je 500 mikronov, ki odločajo o tem, ali vidimo ali ne.” Čakalnih dob pri zdravljenju urgentnih stanj praktično ni, je pa na primer drugače pri zdravljenju sive mrene v splošni anesteziji, kjer so odvisni tudi od drugih oddelkov.
