Ob vstopu v novo desetletje delovanja Maribor24.si se oziramo nazaj, na preteklih deset let, na delovanje pomembnejših mariborskih institucij ter različna področja življenja Maribora in regije.

Tako nikakor ne moremo mimo Univerze v Mariboru, institucije, ki Maribor že desetletja postavlja ob bok svetovnim izobraževalnim institucijam. Kako je preteklo desetletje preživela mariborska univerza, kako je uresničevala svoje zaveze o povezavi z gospodarstvom, koliko študentov jo je obiskalo in kaj UM obljublja za prihodnost?

Manj dodiplomskih, a več doktorskih študentov

V preteklem desetletju je pri številu vpisanih študentov po stopnjah mogoče opazovati zanimive spremembe. Tako lahko zaznamo, da je vpisanih študentov na 1. stopnji vse manj – če jih je bilo v študijskem letu 2014/15 vpisanih 11 543, jih v letošnjem študijskem letu na UM na 1. stopnji beležijo 9620.

[[image_1_article_61723]]

Nekoliko bolj stabilno ostaja število vpisanih študentov na 2. stopnji – teh je bilo v študijskem letu 2014/15 4689, medtem ko jih v letošnjem študijskem letu beležijo 4363.

Kateri študijski programi so v zadnjih letih najbolj popularni? Na UM beležijo povečan interes kandidatov za študij računalništva, informatike, medijskih komunikacij, strojništva ter mehatronike, prav tako na naravoslovnih študijskih programih, kot sta matematika in kemija, ter na študijskih programih s področja zdravstvenih ved in medicine. Med družboslovnimi in humanističnimi poklici prevladujejo predvsem predšolska vzgoja in nekateri drugi študijski programi za izobraževanje učiteljev.

Zanimiv preobrat pa gre opazovati pri vpisu na 3. stopnjo, torej na doktorski študij – ta očitno postaja vse bolj priljubljen. Medtem ko je bilo na 3. stopnjo v letu 2014/15 vpisanih 360 študentov, jih je danes na doktorski študij vpisanih kar 506.

Ob manjšem številu študentov, ki sicer, kot pojasnijo na UM, odraža demografsko situacijo celotne Slovenije, pa se na Univerzi v Mariboru soočajo tudi z nekaterimi drugimi izzivi … Rešitve zanje bi lahko, kot pojasnijo, ob večji pomoči financerja – Republike Slovenije – prinesli predvsem večji raziskovalni preboj in prenos znanja v gospodarstvo.

Kateri so torej izzivi, ki zadnja leta pestijo Univerzo v Mariboru?

Kot nam pojasnijo na UM, so to nezadostno financiranje študijske dejavnosti, neustrezna plačna politika za zaposlene na področju visokega šolstva in znanosti, dolgotrajni postopki za pridobivanje dovoljenj za bivanje za državljane tretjega sveta (slednjih je na UM vse več), manjko kadrov na področju informatike, zaradi česar ostaja veliko procesov na področju informatizacije izobraževalne dejavnosti neizvedenih oz. ne sledijo razvoju izobraževalne dejavnosti …

»Sistem štipendiranja obstaja, a je za ambicije, ki jih naj zadovoljuje pri privabljanju zanimivih mladih talentov prešibek.«

    Težavo predstavljajo tudi nezaključevanje študija v roku (ali sploh ne) zaradi prehitrega zaposlovanja študentov že v času študija, kar še posebej velja za deficitarne poklice; beg možganov in težave pri zaposlovanju na univerzi; učni jezik oziroma njegova ureditev, kar s seboj prinese dražje izvajanje študijskih vsebin v tujih jezikih; nesorazmerje med odhodno in prihodno mobilnostjo, prešibek sistem štipendiranja …

    »Nesorazmerje med odhodno in prihodno mobilnostjo (1:3 oz. skoraj že 1:4) povzroča preobremenitev kadra, ki se ukvarja z mobilnostjo, saj je razbremenitev odhajajočih študentov veliko manjša, kot je dodatna obremenitev prihajajočih študentov.«

    Podpora in sodelovanje lokalnega okolja ključna

    »Vseh smelo zastavljenih strateških ciljev ter ukrepov in aktivnosti, ki smo si jih za njihovo uresničitev zadali, univerza ne more v popolnosti uresničiti brez celovite podpore lokalnega okolja in države oziroma njenih inštitucij. Naši vizija, znanje in želja po napredku so jasni,« je prepričan trenutni rektor Univerze v Mariboru, dr. Zdravko Kačič:

    »Kljub temu, da se UM uspešno povezuje s preostalimi deležniki inovacijskega ekosistema v regiji, velja omeniti, da se še zmeraj sooča s precejšnjim izzivom, kako povečati delež prenosa znanja in tehnologij v industrijo. V regiji namreč primanjkuje visokotehnoloških in prebojnih podjetij, ki bi znale integrirati znanja in tehnologije naših raziskovalcev ter tako izkoristiti njihov potencial za okrepitev svojega položaja na trgu, dvig inovacijskega indeksa regije in, nenazadnje, tudi za dobrobit družbe.«

    »Iz laboratorija na trg«

    Na UM tako poudarjajo, da bo v naslednjih letih veljalo še bolj okrepiti strategijo »iz laboratorija na trg«, ne samo na UM ampak v regiji širše.

    »Ob tem velja omeniti tudi pomanjkanje razpoložljivih sredstev s strani države za raziskave, razvoj in inovacije. Velikokrat se namreč zgodi, da kakšna prebojna tehnologija ne ugleda luči sveta prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki bi ji omogočale začetni vstop na trg,« pojasnjujejo in dodajo:

    »Ob koncu bi še omenili izzive, ki jih prinaša digitalizacija in uvedba novih tehnologij. Slednje prodirajo že v vse aspekte delovanja UM, med drugim tudi v izobraževanje in ostale delovne procese. UM se zaveda priložnosti, obenem pa tudi pasti, ki jih prinašajo. V ta namen se vključuje v različne projekte, ki skušajo nasloviti te izzive in jih premagati.«

    Univerza včeraj … in danes

    Kako pa Univerza v Mariboru svojo vlogo doživlja danes? »Na Univerzi v Mariboru se zavedamo, da smo osrednja institucija znanja v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, zato sledimo prioritetam po potrebnem tehnološkem preboju,« pojasnjujejo ter se ozrejo na nekaj izstopajočih mejnikov minulega desetletja:

    »V ta namen smo vzpostavili zametke Tehnološko inovacijskega centra Univerze v Mariboru – platformo INNOVUM. Ta bo predstavljala osrednjo infrastrukturno in strokovno podporo znanstveno-raziskovalnim in inovacijskim procesom ter prenosu znanja in tehnologij v okolje.«

    Ob tem rektor UM doda še: »UM ima zaposlenih veliko inovativnih raziskovalk in raziskovalcev, pa tudi študentov, ki dosegajo odmevne mednarodne uspehe na svojem področju. Letos smo še posebej veseli, da je naš raziskovalec prejel nagrado Svetovne organizacije za intelektualno lastnino WIPO Medal for Inventors. Slednja je dokaz velikega inovacijskega potenciala, ki ga ima UM.«

    Kot pojasnijo, je v tem času UM dosegla tudi večjo avtonomnost: »V zadnjih dveh letih smo poskrbeli za uveljavitev novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki je prešel v uporabo s 1. 1. 2022, in je prinesel ureditev stabilnega financiranja ZRD ter večjo avtonomnost prejemnikov stabilnega financiranja oz. UM.«

    V ospredju številna sodelovanja

    Nikakor pa ne gre mimo nedavno sklenjenega sodelovanja med UM ter Tehniško univerzo v Gradcu, ki sta se s podpisom novega sporazuma o sodelovanju zavezali k še tesnejšemu ter bolj prepletenemu sodelovanju na področju znanstvenoraziskovalnega dela.

    »Nosilni projekt, ki ga navaja sporazum, je sodelovanje obeh univerz pri vzpostavitvi in upravljanju nove žarkovne linije na sinhrotronu Elettra. UM si ob tem prizadeva za vzpostavitev slovenskega konzorcija za raziskave s sinhrotronsko svetlobo, da bi tako zagotovila dostop slovenskim raziskovalkam in raziskovalcem do te velike raziskovalne infrastrukture, kar kot ključno navaja Strategija internacionalizacije visokega šolstva in znanosti v Republiki Sloveniji do 2030,« pojasnijo na UM.

    »Na področju izobraževanja in študija smo se v tem obdobju posvetili predvsem razvojnim aktivnostim, ki so rezultirale v ustanovitvi dveh hubov, Študentskega središča Univerze v Mariboru in Pedagoške mreže Univerze v Mariboru, vzpostavili smo inkluzivno okolje za vse študente, izboljšali kakovost doktorskega študija na Univerzi v Mariboru, študentom smo omogočili večjo študijsko izbiro (novi študijski programi), izboljšali smo izbirnost na Univerzi v Mariboru, uvedli prosto izbirnost v vseh dodiplomskih in magistrskih študijskih programih Univerze v Mariboru, vzpostavili mehanizme za izbirnost na področju kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti idr.«

    Je povezav z gospodarstvom dovolj?

    Povezava z gospodarstvom je na Univerzi v Mariboru že zaradi dediščine Maribora kot nekdanjega industrijskega mesta ter vloge UM pri tem izrednega pomena. Čeprav je izrednega pomena, pa pogled na minulo desetletje kaže ter izkušnje študentov kaže, da morda ni bila tako močna, kot bi si to želeli ...

    »Kljub tradicionalni vpetosti UM v okolje je v zadnjih letih viden premik oz. sprememba v povezavah UM z gospodarstvom,« so prepričani na Univerzi:

    »Te postajajo vse močnejše, kar je vidno tudi v številnih sodelovanjih raziskovalnih skupin na fakultetah članicah z gospodarstvom. Raziskovalke in raziskovalci UM se vedno bolj zavedajo pomena aplikativnosti njihovih raziskav za gospodarstvo in z njim sodelujejo na najrazličnejše načine.«

    »Univerza v Mariboru aktivno spodbuja in si prizadeva za širitev takšnih povezav, hkrati pa si prizadeva vzpostavljati strateška partnerstva z vodilnimi podjetji tako v Sloveniji kot tudi v tujini, v želji, da bi se ta trend še okrepil v prihodnosti,« še dodajo.

    Univerza v Maribor kot neločljiv del mesta

    Ne le izobražen kader, v preteklem desetletju je Univerza v Mariboru pomembno sooblikovala tudi naše mesto. »V skupnosti je prisotnost Univerze v Mariboru zaznavna na več ravneh, od gospodarskega do kulturnega vpliva, in ima dolgoročne pozitivne učinke na razvoj in dinamiko mesta Maribor,« so prepričani na Univerzi.

    »Univerza v Mariboru zagotavlja izobraževanje študentom na različnih področjih. Študentje prinašajo sveže ideje, energijo in raznolikost v mesto, mednarodni študentje pa tudi vpogled v druge kulture, verstva, manjšine,« dodajajo in nadaljujejo:

    »Prispevajo k intelektualnemu okolju in razvoju lokalne skupnosti. Je tudi središče za raziskave in inovacije. Sodelovanje z lokalnimi podjetji in institucijami velikokrat privede do razvoja novih tehnologij, izdelkov in storitev, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast mesta.«

    »Univerza vključuje tudi športne dejavnosti, kar spodbuja športno kulturo in rekreacijo v mestu. Športne prireditve in dejavnosti lahko združujejo študente in prebivalce ter prispevajo k bolj zdravemu življenjskemu slogu.«

    Pojasnjujejo, da Univerza v Mariboru z organizacijo številnih dogodkov, predavanj, razstav in drugih kulturnih dejavnosti prispeva tudi h kulturnemu in družbenemu življenju mesta, kar ustvarja živahno okolje in spodbuja intelektualno razpravo v lokalni skupnosti.

    »Univerza sodeluje z lokalnimi podjetji, oblastmi in nevladnimi organizacijami. To sodelovanje vodi do boljše povezave med univerzo in lokalno skupnostjo ter omogoča prenos znanja in izkušenj med obema deležnikoma,« razlagajo na UM ter dodajajo:

    »Tudi razvoj univerzitetne infrastrukture prispeva k fizičnemu razvoju mesta. Gradnja novih objektov, namenjenih izobraževanju in namestitvam študentov spodbuja razvoj lokalnega gospodarstva in infrastrukture.«

    »Vse te različne vloge univerze skupaj tvorijo mozaik vplivov, ki pozitivno prispevajo k razvoju in prepoznavnosti mesta Maribor ter izboljšujejo kakovost življenja v lokalni skupnosti.«

    Konkretni vplivi na mesto ter pozitivni obeti za prihodnost

    Na UM tako izpostavijo tudi nekaj konkretnih učinkov, kot so center za pametna mesta ter nedavno sodelovanje pri uspešni organizaciji in izvedbi Olimpijskega festivala Evropske mladine 2023.

    Maribor ter celotno regijo Vzhodne Slovenije bo tako Univerza na različne načine oblikovala tudi v prihodnje, najvidneje z nedavnimi projekti – superračunalnikom, nadgradnjo nacionalnih raziskovalnih infrastruktur ter platformo INNOVUM – slednja konkretne infrastrukturne spremembe prinaša tudi v samo središče mesta.

    Kaj pa UM prihodnosti?

    Prihodnost bo … dinamična. Tako kažejo sodobni trendi, temu pa se svojim delovanjem in programi prilagaja tudi mariborska univerza. Trenutno »vroče« področje so namreč poklici prihodnosti …

    »Priprava univerze na poklice prihodnosti vključuje različne vidike, vključno z izobraževalnimi programi, raziskavami, sodelovanjem z industrijo in prilagajanjem na hitre spremembe v družbi. Zavedamo se, da mora univerza mora ponujati študijske programe, ki so prilagojeni sodobnim potrebam in zahtevam trga dela,« pojasnjujejo na UM:

    »To vključuje uvajanje novih disciplin, kot so informacijske tehnologije, umetna inteligenca, trajnostni razvoj in drugi poklici, ki so v porastu. Usmerjamo se k praktičnemu usposabljanju in aplikacijam znanja v realnem svetu, ki pomagajo študentom pridobivati veščine, ki jih potrebujejo za uspeh v prihodnosti.«

    Kot namreč poudarijo: »Sodelovanje s podjetji, prakse, projekti v industriji in druge priložnosti za pridobivanje praktičnih izkušenj so ključni.« Na UM tako sodelovanje s podjetji in industrijo spodbujajo na različne načine, pri čemer študentom omogočajo predvsem sodelovanje pri projektih, usmerjenih v dejanske izzive v industriji.

    Reševanje izzivov z raziskovanjem izzivov prihodnosti

    »Hitre spremembe v tehnologiji in družbi zahtevajo, da so študijski programi prilagodljivi in omogočajo nenehno učenje ter prilagajanje spreminjajočim se potrebam na trgu dela,« pojasnijo in dodajo:

    »Na univerzi spodbujamo izmenjave študentov ter sodelovanje pri mednarodnih projektih in študij v tujini. Fakultete in učitelji nenehno izpopolnjujejo znanja in spremljanje trenutnih trendov na svojih področjih. Univerza dela v smeri pridobivanja močnih raziskovalnih programov, ki se ukvarjajo z izzivi prihodnosti in omogočajo študentom sodelovanje v raziskovalnih projektih.«

    Kaj vse bomo v prihodnosti?

    Poklici prihodnosti so tako očitno tematika, s katero se vse bolj ukvarjajo tudi na UM. »Glede na razvoj storitev in tehnologij v zadnjih letih, še posebej v zadnjih dveh letih, ko je svet zaznamovala epidemija COVID-19, so poklici prihodnosti povezani z razvojem novih tehnologij, še zlasti na področju informacijskih in računalniških znanosti, kemije ter mehatronike, strojništva in gradbeništva,« nam razložijo na UM.

    Sledijo jim poklici, povezani s trajnostnim razvojem. »Zaradi porasta ozaveščenosti o varstvu okolja ter s tem povezane ideje o trajnostnem razvoju lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti bolj iskani poklici s področja naravoslovnih ved ter varstva okolja, prav tako je v času epidemije varna in odporna oskrba postala prioriteta v evropskem prostoru, epidemiološka kriza je pokazala tudi na deficitarnost ter pomembnost poklicev s področja zdravstvenih ved, medicine, dentalne medicine ter biotehnologije,« še dodajajo.

    »Po podatkih, ki jih beležimo v Prijavno-informacijskem centru Univerze v Mariboru, ponudba študijskih programov in interes kandidatov po poklicih prihodnosti sledita povpraševanju,« pripomnijo ter zaključijo:

    »Na Univerzi v Mariboru se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo kot institucija znanja v vzhodno kohezijski regiji, vključujemo se v vse aktivnosti po želji za čim več sodelovanja, za večji razvoj tako Maribora, kot celotne Vzhodne Slovenije. Nadaljujemo z razvojem novih raziskovalnih področjih in novih študijskih vsebin.«

    Pa UM pred Kačičem?

    O minulem desetletju Univerze v Mariboru, ki smo mu na Maribor24.si v svojem prvem desetletju delovanja uspeli pobližje prisostvovati, smo govorili tudi z nekdanjim rektorjem, dr. Igorjem Tičarjem.

    »V času mojega rektorstva smo na UM obnovili t.i. Baroničino hišo za potrebe FERI, obnovili in predelali smo stari rektorat za potrebe FGPA kjer je danes oddelek za arhitekturo, izgradili smo laboratorijski objekt v Krškem za potrebe FE, izvršili smo sanacijo strehe na objektu G-2 FERI, obnovili smo Študentske domove – blok 7,« mejnike aktivnosti Univerze v Mariboru v času svojega mandata izpostavlja dr. Tičar, ki dodaja še:

    »Z veliko občinami v severni kohezijski regiji smo podpisali sporazume o sodelovanju. Kako so bili ti odnosi kasneje po moji upokojitvi uveljavljeni, mi ni znano. Uspešno smo tudi sodelovali z univerzami v t.i. podonavski regiji.«

    Nekdanji rektor tako poudari, da se je vse omenjeno izrazilo tudi na kvaliteti Univerze v Mariboru v mednarodnem prostoru. »Univerza je bila na lestvicah merjenja kvalitete uvrščena v gornje 3 odstotke merjenih univerz (okoli 25.000) na svetu, kar je v primerjavi s sredstvi, ki jih je RS v mojem rektorstvu namenjala za potrebe visokega šolstva po mojem mnenju zelo dobro,« še dodaja dr. Igor Tičar, ki je svoj mandat zaključil v letu 2018.