Mag. Marjan Bezjak, učitelj strokovno teoretičnih predmetov v Tehniškem šolskem centru Maribor in višješolski predavatelj, je na osnovi dolgoletnih izkušenj zasnoval in s pomočjo dijakov izdelal pametni namakalni sistem.
Gre za projekt Erasmus+ K2, za katerega je tehniški šolski center v sodelovanju s partnersko šolo, Pomorsko-tehničko školo Dubrovnik, pridobil 60 tisoč evrov evropskih sredstev. "Z njimi smo skupaj pripravili projekt, v okviru katerega smo razvili učni program - katalog za odprti kurikulum. To pomeni, da se ga lahko vključi v kateri koli šolski program, ki omogoča odprti kurikulum," pove Bezjak.
Zalivanje na osnovi izmerjene vlažnosti tal
V nadaljevanju pojasni, da gre za sistem, ki meri vlažnost tal. "Danes je voda čedalje večji problem, v prihodnosti pa bo še bolj. Zalivanje na uro ni smiselno, je potratno in drago. Veliko bolj logično je, da se meri dejanska vlažnost tal in rastline zaliva le toliko, kolikor dejansko potrebujejo. To pa se razlikuje glede na razvojno fazo rastline. Poleg tega je pomembna tudi sestava tal, saj imajo različna tla različno vodno kapaciteto. Vse to želimo približati dijakom in študentom, da bodo vedeli, kako se to v praksi izvaja. Mi imamo že vzpostavljen testni sistem na visokih gredah, lahko pa se uporabi tudi v rastlinjakih ali na poljih."
Vključili so tudi nadzor temperature - pomembno je namreč, da ni prevelike razlike med temperaturo vode, s katero zalivamo, in tal, saj lahko to povzroči šok za rastlino. Če je razlika previsoka, sistem ne zaliva, ampak počaka na bolj primeren trenutek.
[[image_4_article_79635]]
Sogovornik pojasni, da namakalni sistemi danes pogosto delujejo na principu časovno nastavljivega zalivanja. Da torej določimo, koliko časa naj teče voda, ne da bi sploh merili vlažnost. To se počasi spreminja, vendar večina sistemov še vedno ne meri vlažnosti.
[[image_3_article_79635]]
Sodelovali so tudi mariborski in dubrovniški dijaki
Pri projektu so aktivno sodelovali tudi mariborski in dubrovniški dijaki, ki so izdelali učne pripomočke, 3D modelirali škatlice za senzorje in ožičili industrijske krmilnike. "Odločili smo se namreč, da bomo uporabili industrijske krmilnike, torej industrijski standard. Dijaki so vse to povezali po električni shemi, ki smo jo pripravili učitelji."
[[image_1_article_79635]]
V začetku naslednjega leta bodo projekt tudi javno predstavili
Pripravili so že vaje in začeli z izdelovanjem spletnega učbenika. Prav tako je šest mariborskih dijakov v družbi dveh mentorjev obiskalo partnersko šolo v Dubrovniku, kjer so preverili korake v začetni fazi projekta. "Zdaj ko imamo pripravljena učna sredstva in laboratorijske vaje, bomo povabili še dubrovniške dijake, da bodo stestirali vaje, nato pa bomo projekt predstavili širši javnosti. Najprej ga želimo aplicirati v Sloveniji, nato širše. Opravili smo anketo v dveh slovenskih šolah, kjer smo preverjali zanimanje, in odziv je bil zelo pozitiven. Ko bomo imeli dokončan spletni učbenik, to bo še letos, bomo projekt ponudili širši javnosti. Cilj je, da so rezultati javno dostopni. Pripravili smo tudi učni načrt (kurikulum), ki ga lahko vsaka šola, ki želi izvajati te laboratorijske vaje - regulacije, vključi v svoj program."
[[image_2_article_79635]]
Diseminacijski dogodek (javna predstavitev za vse zainteresirane - novinarje in koristnike ciljev projekta) bo ob zaključku 2-letnega projekta v začetku leta 2026.
Pametni namakalni sistem je postavljen v avli Tehniškega šolskega centra Maribor, v delovanje pa so ga vključili pred približno pol leta. Od takrat uspešno zaliva visoko gredo glede na odstotek vlažnosti. Drugi sistem pa je v Dubrovniku, na tamkajšnji šoli. Postavljen zunaj, kjer so drugi temperaturni pogoji in drugačna zračna vlaga. Prav tako pa avtomatsko zaliva glede na postavljene parametre.
