V Mariboru se kot plod sodelovanja Univerze v Mariboru ter Univerzitetne knjižnice Maribor te dni premierno odvija FestUM, Festival znanosti, letos posvečen odprtemu izobraževanju. Dogodek je zasnovan kot edinstvena priložnost, kjer se znanost, izobraževanje in raziskovanje odpirajo širši javnosti.

FestUM v sodelovanju z UKM letos prvič organizira Univerza v Mariboru

Odprta znanost kot protiutež lažnim novicam in teorijam zarote

FestUM je danes po jutranjih dihalnih in gibalnih vajah otvorila odmevna okrogla miza, na kateri so se sogovorniki skupaj s prof. dr. Deanom Korošakom, prorektorjem za znanstvenoraziskovalno dejavnost UM dotaknili področja lažnih novic, teorij zarot ter nezaupanja v znanost.

Da so lažne novice vseprisotne, so skupaj z dr. Korošakom ugotavljali dr. Špela Stres z Javne agencije za znanstvenoraziskovalno ter inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, dr. Tomaž Boh z Direktorata za znanost in inovacije, Mojca Štruc z Ministrstva za digitalno preobrazbo, Maja Ratej, ki na Valu 202 ustvarja oddajo Frekvenca X ter raziskovalec dr. Sašo Karakatič, ki se raziskovalno ukvarja s področjem umetne inteligence.

Kako jih torej prepoznati ali se jim celo izogniti? »Ključno je lateralno branje, torej branje v širino,« poudarja mladi raziskovalec Filozofske fakultete UM, Nejc Plohl, ki se med drugim ukvarja prav s področjem lažnih novic.

Kako lateralno branje poteka? »Najdeš informacijo, ki se ti morda ne zdi najbolj zanimiva, takoj zapustiš spletno stran, brskaš spletu ter iščeš, če tudi drugi viri poročajo enako,« pojasnjuje Plohl: »Ampak, da pride do lateralnega branja, moramo ljudi sploh motivirati …«

Lažne novice zaznamujejo predvsem svet medijev

Lažne novice so tiste, ki močno zaznamujejo predvsem področje medijev, slednje pa v zadnjem času vse bolj občuti tudi Maja Ratej z Vala 202, ki pove, da uporabniki novice kritično obravnavajo predvsem na socialnih omrežjih:

» … kjer te lahko vsaka napaka drago stane … Ko je enkrat recimo neka lažna novica dana na družabne medije, ki potem dobi ta krila, da se nekritično deli naprej, postane tvoj lasten sovražnik in je lahko zelo zelo obremenjujoča …«

Žal pred lažnimi novicami ni varno niti področje znanosti, kjer sicer kraljujejo objektivna dejstva … A tudi tukaj večkrat prihaja do razkolov, zato je ključno, da so znanstvena dejstva ter rezultati raziskav razumljivi in interpretirani tako, da jih zlahka razume tudi širša javnost. Kritično, seveda.

In čeprav je kritična perspektiva za sodobno digitalno dobo ključna, pa je nujno, da se zavedamo: »Vsak ima pravico do svojega mnenja, nima pa pravice do svojih dejstev,« opozarja dr. Boh.

Za krmarjenje po digitalnem svetu sta pomembna tako digitalno kot medijsko opismenjevanje

Za uspešno krmarjenje po svetu mnogih podatkov in novic so v današnjem času temeljne predvsem ustrezne digitalne veščine. Teh je v Sloveniji, kot pove Mojca Štruc z Ministrstva za digitalno preobrazbo, v Sloveniji glede na dostopne statistične podatke še vedno premalo. Predvsem v določenih starostnih in socialnih skupinah, še doda.

Na Ministrstvu si tako postavljajo konkretne cilje, do leta 2030 pa želijo na ravni Sloveniji doseči, da bi imelo najmanj 80 % prebivalcev vsaj osnovne digitalne veščine. Trenutno je namreč delež takih, ki jih imajo, le 50 % …

Ministrstvo za digitalno preobrazbo ima tako na področju digitalnega opismenjevanja v Sloveniji številne načrte, med katerimi velja izpostaviti nedavno predstavljene Digi info točke, Mojca Štruc pa predstavi tudi projekt Mobilni heroji, ki bo posebej namenjen manj mobilnim, starejšim skupinam prebivalcev v vaseh, domovih za ostarele …

Digitalna pismenost vse bolj pomembna postaja tudi v luči vzpona umetne inteligence, poudarja raziskovalec dr. Karakatič. Ta s seboj prinaša številne nove izzive, med katerimi je tudi generiranje lažnih novic in lažnih podatkov.

Slednje je tako kljub prej opisanemu lateralnemu branju vse težje prepoznavati, rešilno bilko za to, da se pri uporabi umetne inteligence najde ravnovesje med njenim pozitivnim učinkom na družbo ter strahom in skepticizmom, ki ju trenutno med laične uporabnike vnaša, pa lahko prinese evropska zakonodaja, ki nastaja prav v tem trenutku …

V nadaljevanju so se ob lažnih novicah govorci okrogle mize dotaknili tudi teorije zarot in nezaupanja v znanost, obravnavane tematike pa so tako še bolj podčrtale temo letošnjega FestUM – kot poudarjajo govorniki današnje osrednje okrogle mize ter organizatorji festivala, je odprta, vsem dostopna znanost temeljna.

Maribor, mesto festivalov, s FestUM dobiva še enega

Dvodneven dogodek, ki j nastal v okviru pilotnega projekta »NOO ODVIj – Odprti dostop do vseživljenjskega izobraževanja«, v Maribor prinaša pomembno priložnosti, v kateri se prepletajo znanost, gospodarstvo ter dobrobit širše družbe.

»Festival poteka v okviru pilotnega projekta NOO ODVIj Z odprtim dostopom do vseživljenjskega izobraževanja, ki ga izvajamo na Univerzi Maribor v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor,« ozadje letošnjega FestUM opiše Marjana Onišak iz Službe za znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost Univerze v Mariboru.

»Pilotni projekt NOO ODVIj je eden od 23 pilotnih projektov, ki jih je Univerza pridobila v okviru načrta za okrevanje in odpornost,« še dodaja Onišak, ki je del organizacijske ekipe Festivala ter nadaljuje: »V okviru digitalnega prehoda in vseživljenjskega učenja se zavzemamo za spodbujanje sistematične uporabe prostodostopnih e-vsebin in promocijo povečanja dostopa do kakovostnega izobraževanja in učenja v različnih oblikah in okoljih za ciljne skupine.«

Znanost vsem in za vse

»FestUM poudarja tudi delovanje po načelih odprte znanosti, torej da je omogočen dostop vsem, ki si to želijo, ne samo znanstvenikom in tistim, ki so vpeti v neko izobraževalno okolje, ampak tudi vsem, ki se želijo izobraziti potem, ko so študij že zaključili, ali pa tistim, ki niso zaključili študija, ki niso študirali, pa tudi tistim, ki so v tretjem življenjskem obdobju, …« še pojasni in doda, da se Festival odprte znanosti UM, FestUM, letos predstavlja premierno ter nosi podnaslov Festival odprtega izobraževanja, » … prihodnja leta pa načrtujemo tudi drugačna imena ter drugačne tematike«.

FestUM je nastal v okviru pilotnega projekta “NOO ODVIj – Odprti Dostop do Vseživljenjskega Izobraževanja”, ki ga izvaja Univerza v Mariboru v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor.

Festival poteka še jutri

Letošnji FestUM nosi slogan »Odprta znanost odpira UM«. Cilj festivala je spodbujanje odprtega izobraževanja in znanosti ter spodbujanje aktivnega sodelovanja med različnimi družbenimi deležniki. Dvodnevni dogodek tako poteka tudi z željo in ciljem, da se izobraževalne in raziskovalne vsebine približajo širši javnosti ter okrepijo sodelovanje med univerzitetno sfero, gospodarstvom in civilno družbo.

FestUM je mogoče spremljati tudi na daljavo, saj so organizatorji poskrbeli za spletni prenos v živo tukaj. 

Festival se odvija danes, 24., in jutri, 25. oktobra v prostorih Univerzitetne knjižnice Maribor. Ob brezplačni predhodni spletni prijavi so se lahko udeleženci odločili za obisk festivala v živo ali preko spleta, ob registraciji na dogodku pa so oziroma bodo prejeli Festivalski paket, zasnovan s strani zmagovalne ekipe oblikovalskega natečaja za celostno grafično podobo odprte znanosti.

Med festivalom poteka tudi razstava študentskih projektov in izzivov, kjer so predstavljeni avtorski plakati študentskih skupin, ki so nastali v sklopu Študentskih izzivov UM, poteka pa tudi izbor najboljšega plakata.

Festival obsega tudi nekaj spremljevalnega dogajanja kot je koncert »open air« koncert v Kavarni Sova, delavnica jutranjih gibalnih in dihalnih vaj, šahovski turnir …