Mariborski mestni svetniki so na današnji izredni seji potrdili predlog proračuna občine za letošnje leto, ki je zastavljen v višini 168,9 milijona evrov. Med drugim so zagotovili dodatna sredstva za preplastitev cest in investicijsko vzdrževanje vrtcev ter denar za ureditev stopnic do reke pred Hišo Stare trte na Lentu.

Očitki, da zapostavlja obrobje mesta

V svetniški skupini SDS so sicer še vedno očitali županu Saši Arsenoviču, da zapostavlja obrobje mesta, in so zahtevali več sredstev za obnovo cest v krajevnih skupnostih.

Arsenovič je zatrdil, da so že pri pripravi predloga proračuna upoštevali veliko pobud tako krajevnih skupnosti kot mestnih četrti, po zadnjih usklajevanjih s svetniškimi skupinami pa so uspeli najti 150.000 evrov več za preplastitve cest, za katere bo tako letos namenjenih skupno milijon evrov.

Po njegovih besedah so se s predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti tudi dogovorili, da bodo skupaj pripravili načrt obnove cest po vsej občini, da bi tako zagotovili najbolj potrebna vlaganja in pravično razdelitev. "Enakomerno bomo razporedili sredstva med krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi," je dejal.

Če bi želeli zadostiti vsem potrebam, bi sicer morali za ceste namenjati vsaj štiri milijone evrov letno. Med idejami, kako zagotoviti več sredstev v ta namen, je, da se obnove posameznih cest lotevajo v javno-zasebnem partnerstvu.

Za kaj vse so namenili denar?

Dodatnih 150.000 evrov v letošnjem občinskem proračunu so zagotovili tudi za vzdrževanje vrtcev, skupno torej 750.000 evrov. Z danes sprejetimi amandmaji k proračunu so med drugim namenili še dodatnih 20.000 evrov za letovanja otrok iz socialno ogroženih družin, še 70.000 evrov za Festival Lent, dodatnih 50.000 evrov za Akvarij-terarij in 200.000 evrov za obnovo kegljišča v Dvorani Tabor.

Po novem je predvidenih tudi 550.000 evrov za ureditev stopnic do reke pred Hišo Stare trte, za katere je v okviru pravkar zaključene obnove Lenta zmanjkalo denarja. V svetniški skupini Gibanje Svoboda so bili do tega zelo kritični, saj so menili, da bi bilo bolje, če bi ta denar namenili vrtcem. Drugi svetniki so menili, da je to napačna dilema, saj da je celovita obnova Lenta prav tako pomembna, med drugim zaradi turizma.

Da bi mestno upravo zavezali k nadaljnjim vlaganjem v vzgojo in izobraževanje, so mestni svetniki ob potrjevanju proračuna sprejeli dodatni sklep, v katerem so določili, da naj bodo vsa dodatno razpoložljiva sredstva prioritetno namenjena vzdrževanju vrtcev in šol. Z ločenim sklepom so ponovno tudi opozorili na podfinanciranost občine, ki letos znaša že 34,8 milijona evrov, kar je po besedah župana 15 milijonov evrov več kot lani.

Končno obliko proračuna, s sprejetimi amandmaji, so potrdili s 27 glasovi za in 18 vzdržanimi, nihče ni bil proti.

Mestni svetniki so večinsko tudi podprli predlog Gibanja Svoboda, s katerim so še dodatno omejili možnosti župana za prerazporejanje sredstev med proračunskimi postavkami med letom. Vodja občinskega urada za finance in proračun Mateja Cekić jih je sicer opozorila, da bodo zato morali najverjetneje vsak mesec sprejemati nov rebalans proračuna. Predstavnica svetniške skupine Gibanja Svoboda Karin Jurše pa je odgovorila, da so že leta 2022 imeli na mizi 11 rebalansov. "Preprosto vam več ne zaupamo," je dejala.

Kaj pravijo mestni svetniki?

Kot za Maribor24 pove Igor Jurišič iz Stranke Mladih – Zeleni Evrope so na včerajšnjem usklajevanju kot prvo ugotovili, da so vsi njihovi predlogi amandmajev upoštevani in tudi bodo obravnavani na seji. »Z našimi amandmaji bomo zagotovili, da bo letos Festival Lent izveden, hkrati pa smo zagotovili tudi dodatna sredstva za preplastitev cest, ki so v našem mestu v katastrofalnem stanju in pa dodatnih 7.500 evrov za KS Kamnica, ki je kot edina organizirala drsališče v Mariboru.« 

Nadaljuje, da v primeru, da bodo vsi amandmaji, za katere se bodo večinsko dogovorili v svetniških skupinah, potrjeni, proračunu letos ne bodo nasprotovali.  »V kolikor pa bi se župan še česa spomnil, večinska volja pa bi bila drugačna od njegove, mestnemu svetu na žalost ne preostane drugega, kot da se proračun ponovno obravnava in potem sami dodamo vse stvari, ki jih župan ni želel. Tega pa si v mestnem svetu vsekakor ne želimo. Srčno upam, da župan ne bo, zaradi svoje lastne volje, izvajal pritisk na mestne svetnike, saj bomo tako še dva tedna brez potrjenega proračuna,« še doda Jurišič.

Najbolj jih sicer skrbi dejstvo, da se kar naenkrat pojavljajo nove rezerve za katere mestni svetniki in svetnice prej niso vedeli. »Z županom smo se namreč pred prejšnjo sejo kar štirikrat pogovarjali o proračunu in nekako smo vedno dobili informacijo, da denarja ni in če želimo dodajati, moramo iskati, komu bomo vzeli. Potem pa se naenkrat na seji na mizi pojavi predlog, da se za pol milijona povišajo izdatki za pogodbo z NK Maribor, ki sama po sebi seveda ni sporna. Večji problem, ki smo ga mi videli, je bil ta, da se je našlo pol milijona rezerve v proračunu, prej pa niti 7.500 evrov ni bilo za predloge mestnih svetnikov in svetnic. Tega predloga nismo dobili niti preko e-pošte, ampak nas je čakal na mizi. Seveda smo bili zaradi tega precej razjarjeni, kajti ko smo mi iskali po nekaj deset tisoč evrov za nujna dela, kot na primer za obnove vrtcev, šol, za preplastitve cest in podobo, tega denarja ni bilo nikjer. Za nekaj takšnega, kar pa predlaga župan, pa se rezerve najdejo. Zato smo tudi za ta dva tedna prestavili sprejemanje proračuna, da določimo prioritete,« pojasni sogovornik. 

Podobno pove tudi predsednik občinskega odbora SD Maribor Damjan Cvetko. »Predlog proračuna smo v celoti pregledali in ga podpiramo. Dodali smo tudi svoje amandmaje, predvsem za Festival Lent, saj želimo, da bi se sredstva iz 100 tisoč evrov povišala na 190 tisoč. V celem pa menimo, da je ta proračun dober. Moramo pa pri tem poudariti, da se resnično čuti podfinanciranost občine, kar nas zelo ''tepe'',« pove Cvetko. 

Občinska blagajna pod velikim pritiskom

Medtem ko je lanski proračun mariborske občine ob sprejemanju skupno znašal skoraj 195 milijonov evrov, so letos prihodki po predlogu mestne uprave načrtovani v višini 143,8 milijona evrov, zadolževanje v višini tri milijone evrov, od lani pa bodo prenesli 22,1 milijona evrov. Lanski proračun je bil na koncu realiziran v višini 166,7 milijona evrov.

V drugi obravnavi na seji pred dvema tednoma je po vrsti usklajevanj med mestno upravo in svetniškimi skupinami že kazalo, da bo predlog letošnjega proračuna dobil večinsko podporo mestnega sveta, a je SDS presenetil s predlogom za preložitev glasovanja, češ da si vzamejo še 14 dni za premislek in ugotovitev morebitnih dodatnih finančnih rezerv. Predlog so med drugim podprli v svetniških skupinah Gibanja Svoboda, LPR in Stranki mladih - Zeleni Evrope. Po drugi strani so v NSi, SD in Arsenovičevi listi ocenili, da gre le za zavlačevanje, kakršnemu so bili priča že lani in je občino spravilo v velike težave.

Že pred tem so mestni svetniki zavrnili predlagano zvišanje položnic za vrtce, medtem ko je predlog uvedbe plačljivega parkiranja ob sobotah umaknil sam župan. Omenjeni podražitvi naj bi bili sicer namenjeni pridobitvi nujno potrebnih prihodkov v proračun za vzdrževanje vrtcev in cest.

Občinska blagajna je pod velikim pritiskom zaradi izvajanja vrste finančno zelo zahtevnih projektov, kot sta obnova Lenta in izgradnja Centra Rotovž, po navedbah župana pa je največja težava vedno večji razkorak med stroški obveznih nalog in prejetimi državnimi sredstvi v ta namen. Na drugi strani opozicija očita županu, da pri porabi javnega denarja nima ustreznih prioritet. Napetosti so se dodatno zaostrile po tistem, ko je Arsenovič vložil tožbo zoper mestni svet zaradi prenosa ustanoviteljskih pravic v javnem holdingu.