V Sloveniji bi v prihodnjih letih ustanovili deset novih pokrajin, Maribor pa bi zraven Ljubljane imel poseben status. Na občini menijo, da je to nesprejemljivo, saj bo mesto ostalo osamljen otok sredi Štajerske pokrajine. Ta bi imela sedež na Ptuju, sedež pokrajinskega sveta pa v Slovenski Bistrici.

Državni svet (DS) je konec leta pozval občinske svete, da se do 1. julija 2021 opredelijo do osnutka pokrajinske zakonodaje, ki ga je za DS pripravila strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika.

Pokrajine so nova upravna struktura, ki bo zapolnila vrzel med (pre)majhnimi občinami in državo in bodo primerno mesto za nujno potrebno decentralizacijo in demokratizacijo naše države, izpostavlja strokovna skupina. Ustanovljene bodo hkrati na območju cele države, imele bodo isti pravni status in iste naloge v vsej državi, vsaka svoj grb in zastavo. Pokrajine bodo opravljale lokalne zadeve širšega pomena in zadeve regionalnega pomena, ki bodo določene z zakonom. Delovati naj bi pričele 1. januarja 2023. 

Maribor s posebnim statusom, zraven tega še Štajerska pokrajina

Zadnji predlog, ki je objavljen v osnutku pokrajinske zakonodaje, predvideva deset pokrajin: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino. Vsako pokrajino bi vodil predsednik, izvoljen za obdobje štirih let, je navedeno v osnutku. Poseben status naj bi imeli mestni občini Ljubljana in Maribor, kjer bi pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan.

Štajerska pokrajina bi obsegala naslednje občine, ki so prikazane tudi spodaj na sliki: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče – Slivnica, Juršinci, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale.

Glede statusa Maribora veliko odprtih vprašanj

Nekatere občine imajo do omenjenega predloga odklonilno mnenje, druge spremembe podpirajo. Kaj o predlogu ureditve pokrajin menijo na mariborski občini in kakšno je njihovo mnenje?

Zaradi izjemnega obsega predlaganega gradiva je bila v Mestni občini Maribor oblikovana delovna skupina za pregled osnutka pokrajinske zakonodaje. Vanjo so bili imenovan javni uslužbenci iz vsakega urada mestne uprave. To pa predvsem zato, da se pripravljen osnutek pregleda tudi s strani strokovnih sodelavcev, ki lahko na podlagi svojih izkušenj predvidijo oz. ocenijo, kako bi nekatere od predlaganih sprememb vplivale na izvajanje posameznih nalog, bodisi, da so te še naprej v pristojnosti občine ali bi bile prenešene na pokrajino. Mestni svet se bo tako na prihodnji seji seznanil z osnutkom pokrajinske zakonodaje ter predlogi in pripombami nanjo.

Nekatere občine imajo do omenjenega predloga odklonilno mnenje, druge spremembe podpirajo.

“Delovna skupina je pregledala predlagane osnutke in sprejela generalno stališče, da je ob predlaganih osnutkih še vedno zelo veliko vprašanj glede pomena posebnega statusa Mestne občine Maribor, glede izvajanja in financiranja posameznih nalog, ki naj bi jih izvajala pokrajina in občina. Pokrajine, kot jih predvideva predlagan osnutek zakonodaje, bi opravljale naloge širšega lokalnega pomena in z zakonom določene naloge regionalnega pomena, lahko pa tudi države prenese naloge
iz državnih pristojnosti,” so sporočili.

Vir: Grboslovje

“Maribor je že sedaj središče vzhodne kohezijske regije”

Kot pojasnjujejo, je že v uvodnem delu delovna skupina zaznala neskladnost posameznih členov, ki govorijo o organih
pokrajine. “Mestna občina Maribor bi imela enko kot Mestna občina Ljubljana poseben status. Iz predlagane ureditve izhaja, da bi mestni občini s posebnim statusom izvrševali pristojnosti in naloge pokrajine po svojih organih, kar pomeni, da volivci na območju Mestne občine Maribor ne bi posebej volili pokrajinskega sveta in predsednika sveta kot je to določeno za ostale pokrajine,” še ugotavlja delovna skupina.

Volivci na območju Mestne občine Maribor ne bi posebej volili pokrajinskega sveta in predsednika sveta kot je to določeno za ostale pokrajine, kar je za delovno skupino z vidika položaja MOM nesprejemljivo. 

Takšna ureditev se je delovni skupini zdela z vidika položaja MO Maribor nesprejemljiva, saj bi občina s posebnim statusom nekako ostala samostojni otok znotraj štajerske pokrajine, katere sedež bi bil na Ptuju, sedež pokrajinskega sveta pa v Slovenski Bistrici.

“Predlog takšne ureditve je težko razumeti, saj Mestna občina Maribor in mesto samo predstavlja že sedaj upravno, gospodarsko, kulturno, zdravstveno, izobraževalno in športno središče severovzhodnega dela oz. tudi vzhodne kohezijske regije,” še dodajajo.

Vir: Grboslovje

Nejasno, kaj bi sploh pomenil poseben status za Maribor

Kot je navedeno v gradivu, MOM organizira izvajanje velikega števila nalog (s področja izobraževanja, kulture, zdravstva,… zavod preko zavodov ali drugih organizacijskih oblik kot soustanoviteljica z drugimi okoliškimi občinami. “Predlagan osnutek pa predvideva prenos tovrstnih nalog v pristojnost pokrajin, tako ni jasno, kaj bi to pomenilo za že ustanovljene in vrsto let delujoče zavode, agencije, za ustanoviteljske pravice v zavodih kot so npr. Andragoški zavod, Zdravstveni dom, OŠ G. Šiliha, knjižnice…”

Ob pregledu predlaganih osnutkov pokrajinske zakonodaje je delovna skupina izoblikovala naslednja vprašanja:
Kaj natančneje za Mestno občino Maribor pomeni poseben status?
– Kaj ta status pomeni za Maribor, ki je upravno, gospodarsko, zdravstveno, izobraževalno, kulturno in športno središče vzhodne kohezijske regije?
Kaj so prednosti in slabosti za MOM
– Natančnejša opredelitev oz. navedba nalog, ki bi jih naj opravljala pokrajina?
– Kako se bi/bo financiralo pokrajino?

Na podlagi opravljene razprave in s pomočjo delovne skupine bo pripravljen končni dokument, s katerim se bo Mestni svet opredelil do osnutka pokrajinske zakonodaje in bo poslan Državnemu svetu. Do uresničitve pokrajin je tako pričakovati še burno razpravo, saj bodo pripombe brzčas podale tudi mnoge druge občine.