Med tistimi, ki se v tem času po pomoč obračajo na sodelavce in prostovoljce v mreži Nadškofijske karitas Maribor, so tudi takšni, ki so jim pomagali že pred nekaj leti in torej zdaj vnovič potrebujejo pomoč, je na današnji spletni novinarski konferenci izpostavil predsednik Nadškofijske karitas Maribor Branko Maček.

“Največkrat nam zaupajo, da so se morali obrniti po pomoč zaradi vse manjših možnosti opravljanja priložnostnega ali drugega dela,” je dodal. Že v prvem valu epidemije so poleg potrebe po materialni pomoči zasledili zelo veliko psihosocialnih stisk, zato skušajo nuditi pomoč tudi v obliki pogovorov in svetovanj prek dežurne telefonske številke. V vseh programih pa po Mačkovih besedah zaznavajo, da se je stiska pri mnogih še poglobila.

Največje stiske opažajo v primerih, ko družine in posamezniki ne morejo poravnavati osnovnih položnic za nujne življenjske potrebščine in druge sprotne obveznosti. Med tistimi, ki potrebujejo pomoč, je veliko brezposelnih, samozaposlenih, delavcev iz tretjih držav z družinami, delavcev na čakanju. Pomoč iščejo tudi zaposleni z minimalnim dohodkom, veliko je upokojencev. Številni iskalci pomoči imajo tudi težave s telesnim in duševnim zdravjem.

Razdelili preko 420 ton hrane

Nadškofijska karitas Maribor je v prvih desetih mesecih letos obravnavala več kot 3000 prošenj ljudi v stiski in doslej v različne oblike pomoči vključila več kot 4000 oseb. Izdali so 2481 prehranskih in higienskih paketov ter paketov z oblačili in drugimi humanitarnimi artiklih ter rešili 592 prošenj za finančno pomoč pri plačilu položnic.

Poleg tega so v mreži župnijskih Karitas prek 17.000 socialno najbolj ogroženim na širšem mariborskem, koroškem in ptujskem območju razdelili 420 ton hrane iz programa EU in drugo podarjeno humanitarno pomoč. Dodatnih 210 ton hrane so v desetih mesecih zbrali in razdelili v okviru projekta Donirana hrana. Skupno je bilo v tem času v ta program vključenih 590 socialno najbolj ogroženih oseb.

Nadškofijska karitas Maribor ima v svojih programih v treh nastanitvenih enotah v oskrbi 35 uporabnikov in z zadovoljstvom ugotavljajo, da doslej še niso imeli okužb z novim koronavirusom. Še vedno pa po Mačkovih navedbah iščejo primerne prostore, denimo kakšno hišo, v katerih bi, če bo to potrebno, uredili rdečo in sivo cono za okužene oz. potencialno okužene uporabnike.

Zaustavitev javnega prevoza je velik problem

Prav epidemija je in še bo letos okrnila mnoge dobrodelne prireditve, ki sicer potekajo v tem času in poudarjajo tudi pomen solidarnosti. Bo pa priložnost za donacije letošnji 30. dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo prvič potekal v Ljubljani, in ne v dvorani Golovec v Celju. V studiu 1 Radiotelevizije Slovenija se bo koncert odvil 25. novembra ob 20. uri z neposrednim prenosom. Zbrana sredstva bodo namenili 20.000 družinam v stiski.

Jubilejni koncert se bo odvil v Tednu Karitas, ki bo pod geslom Slišim te potekal od 23. do 29. novembra. Letošnji teden bo predvsem deloven, v skrbi za materialno pomoč za 98.000 oseb, ki jim Karitas tudi v razmerah epidemije redno pomaga z materialno pomočjo in svetovanjem, je na novinarski konferenci poudaril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič.

V kratki predstavitvi dela je med drugim opozoril, da je trenutno za pomoči potrebne velik problem ustavljen javni prevoz, saj ne morejo po hrano in drugo pomoč. Zato so sami povečali število prevozov na dom.

Sicer pa bodo s Tednom karitas obeležili 30-letnico organizirane oblike delovanja Karitas v Sloveniji in se zahvalili 11.000 prostovoljcem, ki v 465 župnijskih Karitas vsako leto opravijo preko 500.000 prostovoljnih ur za ljudi v stiski.