Škof Jožef Smej se je rodil 15. februarja 1922 v Bogojíni. Vpisal se je na medicinsko fakulteto in se kmalu zatem odločil za bogoslovje, ki ga je začel v Mariboru, končal pa v Sómbotelu, kjer je na praznik Brezmadežne 1944 prejel mašniško posvečenje. Duhovniško službo je opravljal v Dokléžovju, Dobróvniku, Túrnišču in 21 let v Murski Soboti, poroča Radio Ognjišče.

Tudi pesnik, pisatelj, prevajalec in cerkevni zgodovinar

Po prihodu v Maribor je bil kanonik, stolni prošt in nazadnje generalni vikar; vmes je tudi doktoriral. Papež Janez Pavel II. ga je 25. aprila 1983 imenoval za mariborskega pomožnega škofa. Posvečenje je prejel 23. maja istega leta. Za škofovsko geslo si je izbral besede: »Milosti polna, spomni se«. Tudi po upokojitvi leta 2009 je rad pomagal, kjer je bilo potrebno.

Vrsto let je bil odgovoren za Slovenski ekumenski svet in vzdrževanje stikov z madžarsko škofovsko konferenco. Bil je v veliko oporo škofu Držečniku ter nadškofom Krambergerju, Turnšku in Cviklu. Škof Jožef Smej je bil tudi pesnik, pisatelj, prevajalec in cerkveni zgodovinar.

Prevajal je iz latinščine, francoščine, nemščine in madžarščine; bil je med prevajalci Svetega pisma. Mnogi so ga poznali kot sproščenega, Bogu predanega in s smislom za humor.

Med drugim je objavil zbirko pesmi Kaplja v vedru, napisal romana o Ivanu Bašu in Štefanu Küzmiču, več nabožnih del in zgodovino župnijske cerkve v Murski Soboti. Prevajal je iz latinščine, francoščine, nemščine in madžarščine; bil je med prevajalci Svetega pisma. Mnogi so ga poznali kot sproščenega, Bogu predanega in s smislom za humor.

Prejel državno odlikovanje

Predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je škofu Smeju 31. marca 2016 podelil državno odlikovanje Red za zasluge za življenjsko delo in bogat prispevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev.

Velja za človeka visoke integritete, iskrenega zagovornika strpnosti in medsebojnega razumevanja, zaradi česar ima posebno mesto v srcu Slovencev, še posebno Prekmurcev, ki so ga uvrstili med osebnosti leta 2000.

V utemeljitvi so zapisali, da “opus škofa Smeja ni namenjen le pripadnikom njegove verske skupnosti, nenehno se je zanimal za kulturo in ljudi, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjali svojo vero in narodnost. Pomemben prispevek k duhovni kulturi je dal tudi s svojo človeško držo.Velja za človeka visoke integritete, iskrenega zagovornika strpnosti in medsebojnega razumevanja, zaradi česar ima posebno mesto v srcu Slovencev, še posebno Prekmurcev, ki so ga uvrstili med osebnosti leta 2000”.

Praznoval 75 let duhovništva

Škof Jožef Smej je 8. decembra 2019 praznoval 75 let duhovništva. To je bila zadnja velika slovesnost, pri kateri so se v kapeli Doma za ostarele v Lenartu zbrali njegovi sobratje v škofovski službi, številni duhovniki, redovniki in redovnice ter njegovi domači. Slovesnost je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki se je v pridigi slavljencu zahvalil za zgled zvestega služenja Bogu in ljudem.

Škof Smej, s katerim je poleg apostolskega nuncija in nadškofa Cvikla somaševalo še osem škofov ter generalni vikar somboteljske škofij, pa je po obhajilu med drugim dejal, zakaj je visoko obletnico svojega duhovništva poimenoval smaragdni jubilej: “Dragocen kamen biserno-zelene barve je zelo redek; prav tako 75 let duhovniškega posvečenja praznuje malokdo”.

Več utrinkov iz življenja Jožefa Smeja na povezavi.