Univerza v Mariboru je ob prihajajočem Mednarodnem dnevu izobraževanja pripravila okroglo mizo, posvečeno razpravi o pomenu izobraževanja. Dogodka so se poleg zaposlenih in študentov Univerze v Mariboru udeležili tudi predstavniki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstva za digitalno preobrazbo.
Poudarek na aktualnih izzivih in pomenu izobraževanja
Dogodek je združil strokovne vsebine, ki so osvetlile aktualne izzive in izpostavile ključni pomen izobraževanja za trajnostni razvoj družbe. Mednarodni dan izobraževanja, ki ga obeležujemo le dan kasneje, 24. januarja, je Generalna skupščina Združenih narodov leta 2018 razglasila z namenom poudarjanja pomena izobraževanja kot temeljne človekove pravice in osrednjega dejavnika za doseganje trajnostnega razvoja. UNESCO letošnji dan tematsko posveča umetni inteligenci in ohranjanju človeškega delovanja v svetu avtomatizacije.
[[image_1_article_73855]]
Osrednje predavanje z naslovom Med inovacijami in regulacijo: Umetna inteligenca kot zaveznik trajnostnega razvoja je izvedla doc. dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo in visokošolska učiteljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. V predavanju je predstavila primere uporabe tehnologije umetne inteligence v vsakdanjih opravilih in opozorila na pomen regulacije in nujne ukrepe pristojnih institucij na tem področju. Izpostavila je akt o umetni inteligenci, ki ne bo reguliral samih orodij, temveč njihovo rabo glede na ocene tveganja.
[[image_4_article_73855]]
V drugem delu dogodka je sledila okrogla miza, ki je ponudila razpravo o vlogi izobraževanja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. K bogatosti razprave so prispevali vsebinski moderator zasl. prof. dr. Danijel Rebolj, nekdanji rektor UM, ter sodelujoči govorci, prof. dr. Zdravko Kačič, rektor UM, Mojmir Flisek iz Sektorja za visoko šolstvo (MVZI), doc. dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka (MDP, FERI UM), prof. ddr. Ana Vovk, visokošolska učiteljica na Filozofski fakulteti UM in Klemen Tršinar, diplomant, doktorski študent Fakultete za naravoslovje in matematiko UM, prejemnik Listine za naj prostovoljca študenta in nagrade za strokovno in razvojno delo.
[[image_2_article_73855]]
Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič, je v svojem govoru vlogo univerze opisal z mislijo: "Izobraževanje je most med sedanjostjo in prihodnostjo, med potencialom in uresničitvijo, med izzivi in rešitvami. Odgovornost univerze je, da ta most nenehno utrjuje, da bo vsak korak po njem varen, vzdržljiv in usmerjen v boljši svet." Mojmir Flisek je v razpravi pohvalil, da ga kot osebo s pregledom nad pilotnimi projekti NOO ne skrbi za prihodnost Slovenije. Na univerzah se namreč ustvarja ogromno odličnega znanja in konkretnih praks, ki obsegajo zelen in digitalen prehod. Piloti so torej kot orodja, ki jih bo potrebno pametno predati v uporabo, da se po izteku to znanje za splošno javnost ne izgubi. Prof. ddr. Ana Vovk je glede tehnologije v izobraževanju opozorila, da nas ne sme zavesti v nenehno vpeljavo novega in pri tem pozabiti na naravo in korenine. Študentski vidik je jedrnato zaključil Klemen Tršinar, ki je vrstnikom svetoval, da mora vsak mladi razumeti, da se izobraževanje ne zaključi s fakulteto, temveč predstavlja vseživljenjski proces.
[[image_3_article_73855]]
Dogodek je bil izveden ob podpori nove opreme, pridobljene iz Načrta za odpornost in okrevanje (NOO), ki jo je Univerza v Mariboru zagotovila v okviru projekta Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod. Oprema, namenjena testiranju prožnih oblik poučevanja, podpori usposabljanj zaposlenih ter izvedbi krajših izobraževanj za podelitev mikrodokazil, je bila na dogodku predstavljena pred sklepnim mreženjem udeležencev.
[[image_5_article_73855]]
