Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je letos do konca junija pridelal nekaj manj kot 7,8 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, do konca julija pa že skoraj 9,9 milijona evrov. Po besedah generalnega direktorja Vojka Flisa je glavni razlog za takšen minus izpad prihodkov zaradi stavke zdravnikov, ki ji še vedno ni videti konca.

Nedobičkonosne storitve usmerjajo v klinična centra

"Dokler se na prihodkovni strani ne bo kaj spremenilo, bomo težko sanirali zadevo," je priznal na današnji seji sveta zavoda. Med vzroki za izgubo je naštel še zvišanje stroškov materiala, ponovno je opozoril tudi na neustrezno urejeno financiranje urgentne službe in obravnave najtežjih bolnikov.

Član sveta zavoda Franc Hočevar je v razpravi ponovil, da bo stanje zaskrbljujoče, tudi če pride do prekinitve stavke, zato bi slovenske zdravstvene ustanove potrebovale "nov poslovni model". Opozoril je, da sta oba klinična centra v državi pod največjim pritiskom.

"Stavka je priročno opravičilo. Bolnišnice tako odrivajo zahtevnejše storitve, nedobičkonosne storitve usmerjajo v klinična centra. Če ne bo ministrstvo v to resno poseglo, stanja ne bo mogoče rešiti," je menil.

Flis je izpostavil, da neprekinjeno zdravstveno varstvo trenutno zagotavljata le še klinična centra, zato se stalno soočata s prilivom bolnikov. "Moramo delati, drugim pa ni treba," je dejal.

Zdravniki neupravičeno pošiljajo bolnike v klinični center

Dogaja se tudi, da zdravniki neupravičeno pošiljajo bolnike v klinični center. "Z bolnišnicami in zdravstvenimi domovi se pogovarjamo o tem, tudi prek združenja zdravstvenih zavodov, a dejstvo je, da tu nekega posebnega vpliva nimamo. Ogromno bolnikov pride brez napotnic, 30 odstotkov programa je urgenca. Zato neke spremembe v tem pogledu ne vidimo," je dejal direktor.

Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je izpostavila nedavno zaprtje antikoagulantne ambulante v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor zaradi slabega plačila in umika obeh zdravnic. "Mi ne moremo tako reševati problemov. Bolnikov ne moremo pustiti na cesti," je dejala.

Delati je treba na obeh straneh

Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek se strinja, da je negativni rezultat v veliki meri posledica sistemskih težav, ki jih bo treba rešiti na nacionalni ravni. "A mislim, da so še vedno tudi notranje rezerve oz. možne izboljšave v okviru obstoječega stanja. Delati je torej treba na obeh straneh. Zunanji vplivi ne smejo biti razlog, da se znotraj nič ne naredi," je dejal.

Vodstvo UKC Maribor je pozval, da nadaljuje z racionalizacijo in optimizacijo stroškov, ki niso odvisni od sistemskih problemov. "Do konca leta bo potrebno vložiti velike napore za obvladovanje likvidnosti zavoda," je opozoril.

Umirja se priliv pacientov na prvo obravnavo

Svet zavoda sicer z zadovoljstvom ugotavlja, da se umirja priliv pacientov na prvo obravnavo. Prvi dan avgusta je prvo zdravstveno storitev v UKC Maribor čakalo 69.838 pacientov, od tega 14.271 s stopnjo nujnosti zelo hitro. O težavah z izvajanjem investicij v tem kliničnem centru svet zavoda danes ni govoril, vsaj ne dokler je bila seja odprta za javnost.

Direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaž Pliberšek je v pogovoru za časnik Večer dejal, da so med razlogi za težave slabo pripravljeni projekti. "Če bi pripravljavci projekta nadgradnje onkologije preučili varianto z odkupom Masarykove, težav ne bi bilo," je dejal.

Pomanjkljiv naj bi bil tudi projekt negovalne bolnišnice, ki naj bi bil zaključen do jeseni 2025. "Projekti so bili v nekem obdobju na silo umeščeni v načrte razvojnih programov z zelo slabimi dokumentacijami," je povedal.

STA