V Kulturnem inkubatorju so se včeraj zbrali predstavniki mladinskih organizacij, institucij in predvsem mladi, ki s svojim delom aktivno soustvarjajo boljšo, bolj vključujočo in solidarno družbo, dogodek pa je bil tako praznik mladinskega dela, hkrati pa tudi jasen poziv k njegovi večji prepoznavnosti in podpori, kar mariborske izkušnje nedvomno potrjujejo.

V Mariboru in na Štajerskem ne manjka aktivnega mladinskega dela

Majski duh promocije pomena mladinskega dela se je aktivno razživel tudi v Mariboru. MKC Maribor je na primer pripravil kampanjo #videovibes #mladiobrazi, kjer so mladi s kratkimi video sporočili delili svoje izkušnje in doživljanje mladinskega dela. Marja Guček, direktorica MKC Maribor, je poudarila, da so posnetki dosegli in angažirali številne mlade, kar potrjuje, da je sporočilo o pomenu mladinskega dela prišlo do pravih ušes.

[[image_3_article_77853]]

Seveda ne moremo mimo Kulturnega centra Pekarna, katerega udejstvovanje je na novinarski konferenci predstavila Urška Breznik. Prostovoljstvo znotraj mladinskega dela je izpostavila kot prvi korak mladih v aktivno državljanstvo. Poudarila je, kako lahko prav mladinske organizacije skozi mladinsko delo mladim predstavijo alternativo vsemu, kar jih obdaja – alternativo, ki temelji na solidarnosti.

[[image_5_article_77853]]

V sklopu dogodka v Mariboru je potekal tudi ogled dobrih praks mladinskega dela - slednje s svojim delom nenehno izkazujeta tako MKC Maribor kot Kulturni center Pekarna, ki so ju udeleženci novinarske konference tudi obiskali. 

[[image_6_article_77853]]

Vselej dinamično je tudi v Mladinskem centru Dravinjske doline Slovenske Konjice, kjer mladinsko delo uspešno živijo predvsem skozi projekte aktivne participacije mladih in številne mednarodne projekte. Špela Pučnik, direktorica centra, izpostavlja, da so aktivnosti vedno odgovor na to, kar mladi danes potrebujejo – »varnost, pripadnost, priložnost, prostor, …«. Ključne učinke udejstvovanja mladih v mladinskem delu vidi tudi v številnih oprijemljivih kompetencah, ki so, kot pravi, »izkušnje za življenje«.

Novinarska konferenca je ponudila tudi vpogled v delo tabornikov, največje slovenske mladinske organizacije. Tinkara Ošlovnik je poudarila, da so veščine, ki jih mladi pridobivajo skozi mladinsko oziroma taborniško delo, zlahka prenosljive na številne druge življenjske situacije in navsezadnje tudi nadaljnje karierne poti.

Kampanja "Aktivni za prihodnost" kot praznik mladinskega dela po vsej Sloveniji

Zaključek kampanje v Mariboru je bil del širšega gibanja, ki je v maju potekalo po vsej Sloveniji, tretje leto kampanje promocije mladinskega dela pa je znova potrdilo, da je mladinsko delo nepogrešljivo.

[[image_4_article_77853]]

V okviru Evropske agende za mladinsko delo (EAMD) je v maju 2025 potekalo kar 68 dogodkov po vsej Sloveniji, ki jih je pripravilo 39 organizacij mladinskega sektorja. Mladi so se lahko vključili v raznolike tematske sklope: od prostovoljstva, ustvarjalnosti in trajnostnih pobud do pogovorov z odločevalci, druženja in športnih aktivnosti.

Državni sekretar Ministrstva za vzgojo in izobraževanje mag. Andrej Sotošek je na novinarski konferenci poudaril, da je bila majska kampanja pomemben korak za prepoznavnost in vrednotenje mladinskega dela. Kot je izpostavil, je mladinsko delo »specifično področje dela, ki pogosto tam, kjer formalni sistemi izobraževanja ne širijo znanj in veščin mladih – to je pri njihovem opolnomočenju za življenje.«

[[image_2_article_77853]]

Mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino, je predstavila Evropsko agendo za mladinsko delo kot strateški odgovor na izzive, s katerimi se danes sooča mladina. V Sloveniji se ta proces uresničuje kot Bonski proces, ki temelji na spodbujanju in razvoju kakovosti mladinskega dela ter na njegovem prepoznavanju in priznavanju.

[[image_1_article_77853]]

Mladinsko delo je naložba, ki se obrestuje

Kakovostno mladinsko delo temelji na enajstih načelih, kot so varno okolje, celosten razvoj mladih, prispevek k družbi, strokovnost, sodelovanje, merjenje učinkov, trajnost, boj proti diskriminaciji in sovražnemu govoru ter prepoznavnost dela mladih.

Številke zgovorno pričajo o uspešnosti mladinskega dela:

  • Po zadnjih podatkih iz leta 2024 se 80 % mladih počuti varno in sprejeto v okoljih mladinskega dela.
  • 70 % jih meni, da so bili slišani in sprejeti.
  • 50 % jih poroča o večji samozavesti po vključitvi v mladinsko delo.
  • V dejavnosti je bilo vključenih več kot 1.000 mladih.

Nacionalna agencija Movit, ki izvaja programa Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota (ESE), je od leta 2021 podprla 645 projektov v skupni vrednosti več kot 25,5 milijona evrov. V te projekte je bilo vključenih skoraj 26.000 udeležencev.