Tridesetletno zgodovino in Mednarodni festival računalniške umetnosti – MFRU. Letos bo festival, ki ga organizira Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) potekal med 18. in 27. oktobrom 2024, rdeča nit festivalskega dogajanja pa bo prepletanje med raziskovanjem preteklih trideset let sprememb na področju računalništva in oziranjem v prihodnost.

Ob tem je potrebno opomniti, da se je internet na lokalnih tleh razširil v javni zavesti in uporabi prav v letih 1994 in 1995, letnici pa sovpadata tudi z razvojem video umetnosti, net art umetnosti in širše novomedijske umetnosti pri nas.

MFRU kot eden najstarejših festivalov pri nas

Ob koncu devetdesetih let je bilo institucij, iniciativ in drugih platform že ogromno, pionirski festival – MFRU – pa s svojo peto edicijo že dodobra definiran in vsidran v mednarodni umetnostni sistem.

Eden najstarejših tovrstnih festivalov v Sloveniji je v svoji izjemno pestri zgodovini močno zaznamoval in vplival na formiranje intermedijske umetnosti v našem prostoru, hkrati pa je z vsako edicijo, z različnimi kuratorskimi ekipami in umetniškimi pozicijami vedno znova odpiral nove razmisleke o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti tehnologije. 

[[image_1_article_69980]]

Z razstavo naslovljeno 30 × MFRU se letošnja kuratorska zasedba vrača k raziskovanju festivalskega arhiva in že pred samim dogodkom raziskuje festivalsko zgodovino skozi pogovor s ključnimi akterji in akterkami na področju intermedijske umetnosti pri nas, ki so bili_e na različne načine vpleteni_e v pretekle edicije MFRU.

Pogovori so potekali v začetku leta z namenom vstopiti v organizem s tridesetletno zgodbo – bolje spoznati njihove pozicije, bolje razumeti festivalske mehanizme in, preden se podamo v naslednje tridesetletje, zapisati nekatere ključne premisleke.

Odlomki iz pogovorov tako na drugačen način odpirajo in interpretirajo obsežen arhiv pionirske institucije – objavljeni so na uradni spletni strani in festivalskih omrežjih, kjer jih lahko preberete v celoti.

Rdečo nit povzema podnaslov obletnice Tri desetletja tehnoloških skrbi, ki naslavlja številne izzive na področju intermedijskih umetniških praks in organizacije festivala, hkrati pa nam tovrstna vsebinska usmeritev lahko omogoči razumevanje novih tehnologij danes ter nakazuje na skrbi, s katerimi se bomo na tem področju skoraj zagotovo srečevali v prihodnje. 

»Značilnost našega prostora je bil v devetdesetih letih po večini »naredi sam« pristop, ki je bil popolnoma drugačen od procesa mnogih mednarodnih novomedijskih umetnikov, ki so ustvarjali z raziskovalnimi centri, industrijo zabave ali razvijalci programske opreme. Pri nas so umetniki delali sami, s skromno opremo so se trudili nadomestiti manko, a projekt pogosto zastavili inovativno in zanimivo, ter ga tudi realizirali. To jim je dalo vidnost, prejemali so mednarodna vabila, to pa je povratno pripomoglo k povečanju lokalnega zanimanja, kar je festival naredilo relativno trajen in omogočilo, da bo sedaj dopolnil 30 let. Upoštevajmo, da se je festival razvil v popolni alternativi, izven uveljavljenih institucij, z lokalno finančno podporo in zagotovo ne dovolj močno podporo industrije, kot jo je deležna na primer Ars Electronica. MFRU skupaj z drugimi intermedijskimi festivali, kot sta Pixxelpoint in Kiblix, dokazujejo živost scene skozi generacije,« se spominja Jože Slaček, organizator in kurator prvih edicij Mednarodnega festivala računalniških umetnosti, pionir in pomemben sodelavec.

Maribor v prostoru računalniške umetnosti odigral pomembno vlogo

Od prve edicije do danes je Maribor nadaljeval z razvojem svoje vloge v prostoru računalniške umetnosti, ki se odraža skozi več vidikov.

»Prvi je zagotovo kontinuirano gostovanje in razvoj MFRU. Festival je ostal ključen dogodek v koledarju računalniške umetnosti, ki privablja vedno večje število udeležencev iz celotne regije in Evrope. MFRU je nadaljeval z raziskovanjem aktualnih tem in tehnologij, kot so umetna inteligenca, virtualna resničnost in interaktivne umetnosti, s čimer je ostal relevanten in na čelu sodobnih umetniških praks. Naslednja točka je razvoj skupnosti in infrastrukture – Maribor je razvil močno skupnost umetnikov, raziskovalcev in ustvarjalcev, ki delujejo na področju digitalne in tehnološke umetnosti, podprtih z galerijami, delovnimi prostori in izobraževalnimi programi, ki spodbujajo inovacije in sodelovanje. Mesto je okrepilo svojo mednarodno prepoznavnost in sodelovanje z drugimi institucijami, festivali in umetniki, s čimer je postalo pomemben akter v globalni mreži digitalne umetnosti,« opisuje Nina Jeza, kuratorka 19. in 20. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti.

Razstava bo potekala vzporedno z glavno tematsko usmeritvijo, razstavo Prazne police. Ekonomije po koncu poslovanja, pod katero bodo izbrani umetniki raziskovali aktualne teme digitalne in medijske umetnosti ter njihovo umeščenost v trajnostno in družbeno obliko življenjskih ekonomij in trgovine z dobrinami. Lara Mejač in Davide Bevilacqua, kuratorja 30. MFRU, sta se v snovanju osredotočila na številne prazne komercialne stavbe, ki jih je moč zaslediti v mestnem jedru in so močan primer, kako globoko omrežena gospodarska dinamika spreminja naša življenja in mesta, v katerih živimo, v postopno komercializirane sisteme.

V časih, ko internet vse bolj spominja na nakupovalno središče, nakupovalno središče samo postaja bolj racionalizirana kurirana izkušnja, ki zahteva zelo specifično infrastrukturo. Sodobni komercialni megacentri so grajeni v vizualnem kontekstu minimalizma, znotraj katerega ponujajo razmeroma majhne izdelke in postajajo natančne fizične manifestacije velikih gospodarskih strojev, uporabniška izkušnja spletne strani pa čedalje bolj spominja na uporabniško izkušnjo nakupovalnega središča.

Potreba po usmerjanju pozornosti in potreb gledalcev, ki trošijo, ter vseh parkirnih mest, potrebnih za parkiranje vozil, spreminja nakupovalna središča v arhitekturne prostore, ki vse bolj spominjajo na polna mesta (ali trdnjave), zelo centralizirana in usmerjena, avtonomna ne-mesta glede na okoliško mestno okolje, stavbe in prebivalstvo.

[[image_2_article_69980]]

Kuratorja izpostavljata, da tovrstne mehanizme v veliki meri pogojuje virtualni razvoj in je zato prav zdaj zelo dragocen trenutek, da se vprašamo, kako naj kot družba ravnamo s takšnimi procesi: zapuščene komercialne stavbe, ki jih bo naselil festival ponujajo priložnost za razmislek o novih oblikah družabnosti in skupnih prostorih.

Zagotovo je pretirano trditi, da se je post potrošniški obrat družbe dokončno zgodil in da so zato nakupovalna središča izgubila svoj pomen: nismo (še) osvobojeni kapitalizma in naša življenja se še vedno vrtijo okoli ideje služenja denarja, proizvajanja stvari in prodaje. Vendar se zdi, da se tudi ob nastanku novih nakupovalnih centrov ustvarja prostor za zamišljanje novih zavezništev in širših razmislekov o načinih, kako se družba organizira in uporablja razpoložljive vire.

Osrednja razstava Mednarodnega festivala računalniške umetnosti bo obravnavala teme gospodarstva in tehnologij, pa tudi trajnosti in skupnosti, pri čemer se bo osredotočila na temeljna področja, okoli katerih so strukturirani trgovski centri ter na splošni življenjski slog, povezan z bogastvom in njegovimi posledicami. Festival bo gostil skupino mednarodno priznanih intermedijskih umetnikov in umetnic ter serijo diskurzivnih in izobraževalnih dogodkov. Več o programu tukaj.