»Zgodovine ne moremo spremeniti, a lahko poskrbimo, da ne pozabimo,« je otvoritev razstave Boj in trpljenje napovedala Aleksandra Berberih-Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, poljske zgodovine pa se spominja tudi razstava na muzejski ograji. »Sporočila II. svetovne vojne so preveč pomembna, da bi jih zaprli med štiri stene,« je razlog, da so razstavo postavili na prostem pojasnila direktorica Muzeja.

Korake dela tudi MOM

Odprtje razstave je pozdravil tudi predsednik Odbora za mednarodno in medmestno sodelovanje, Igor Jurišič, ki je na veliko veselje zaposlenih v Muzeju narodne osvoboditve povedal, da je tudi Mestna občina Maribor storila pomemben korak, ki se šteje kot začetek konca nacistične zgodovine v Mariboru. V Odboru si namreč prizadevajo, da bi Ottokarju Kernstocku, ki je bil leta 1908 razglašen za častnega občana Maribora, odvzeli častni naziv, saj je Kernstock slovel po izjavah, kakršne je bilo mogoče slišati v ideologiji II. svetovne vojne.

Zgodovina ranjene Poljske

»V slovenskem prostoru obstaja veliko zablod o udeležbi moje dežele v II. svetovni vojni,« je povedal poljski veleposlanik, Pawel Cherwinski, ob svojem bivanju pri nas pa je opazil, da tudi slovensko zgodovino tke več različnih resnic, ki pa spomin zgolj žalijo.

Poljska je v II. svetovni vojni trpela tako kot le malokdo, umrlo je 6 milijonov njenih prebivalcev, kar je predstavljalo eno petino. Polovica od teh je bila Judov. A poljskega duha pomori, okupacija in vojne grozote niso zlomili, kljub vsemu na Poljskem ni nastala nobena oblika organizirane kolaboracije. Pa vendar so Poljaki, ki so konec vojne utrujeni od trpljenja pričakali na zmagovalni strani, hudo krivico doživeli tudi zatem, saj so v delitvi izgubili kar tretjino ozemlja. Težka je poljska zgodovina, zato današnji rodovi ostro oporekajo vsakemu poskusu potvarjanja zgodovine. »Ti, ki ignorirajo in prirejajo zgodovino, žalijo spomin na 6 milijonov žrtev,« je opozoril Cherwinski.

Prevajalec knjige, Franci Kindlehofer

Predsednik Odbora za mednarodno in medmestno sodelovanje

Poljski veleposlanik, Pawel Cherwinski.

Zgodovina II. svetovne vojne na novo

80 let in nekaj dni nazaj, 1. septembra 1939 se je ob zori z napadom Tretjega rajha na Poljsko začela ena največjih in najbolj krvavih morij človeške zgodovine. A čeprav napad na Poljsko ostaja dejstvo, 1. september morda ni bil tak, kot nam je bil opisan. II. svetovna vojna se je začela že vsaj en teden prej, 23. avgusta, ko sta voditelja Hitler in Stalin sklenila pakt o nenapadanju, ki ga poznamo pod imenom Pakt Ribbentrop-Molotov. Šlo je za sporazum, ki je skrival tajni protokol o razdelitvi vplivnih območij v Srednji in Vzhodni Evropi, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. 17. septembra 1939 se je zgodil drugi korak, saj je vzhodno Poljsko zavzela Rdeča armada.

Prevodi doslej neznanih dokumentov

Zavezništvo med Hitlerjem in Stalinom, ki ga ponazarja Pakt in je ključno za takratno dogajanje, je trajalo do 22. junija 1941, ko je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Kako pomembno je bilo zavezništvo med Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter kako drugače bi se vojna odvila brez njega, s prevodom knjige Stalin in Hitler – Pakt proti Evropi osvetli Franci Kindlehofer, ki je s predavanjem in razkritjem mnogih ugotovitev o resnični II. svetovni vojni obiskovalce vpeljal v razstavo.

Najhujši kriminal

Njegov prevod knjige zapolnjuje vrzel v poznavanju temeljnih zgodovinskih dejstev, 394 dokumentov, ki se nahajajo v knjigi, pa odstira pogled na presenetljivo zavezništvo, če ne celo prijateljstvo, ki je Hitlerja in Stalina povezalo v krvavo tragedijo. »Prečital sem že nešteto kriminalk, a tako napetega branja še nisem doživel. To je namreč kriminal na najvišji stopnji,« je o branju dokumentov, ki jih je prevajal, povedal Kindlehofer.

»Na začetek vojne je potrebno gledati malo drugače, kot smo bili navajeni iz našega šolskega sistema,« je sklenil Kindlehofer: »Tudi slovenska medvojna in povojna zgodovina se morata napisati na novo.«

Zavezništvo zla

Pakt med Hitlerjem in Stalinom fascinira, a hkrati straši. »Čeprav so bile razlike v ideologiji, sta si bila politična sistema zelo sorodna, oba sta imela avtoritarnega vladarja ter skoraj brezpravno prebivalstvo,« je njuno zavezništvo pojasnil prevajalec. Vse, kar je Hitler potreboval, je v Sovjetski zvezi dobil. Sčasoma je zahodni svet sprevidel, da jih je Sovjetska zveza zapustila, Stalin namreč ni nobenega pakta spoštoval tako sveto kot tistega s Hitlerjem.