Matej Markuš na družinskem vinogradniškem posestvu v Malečniku pri Mariboru obdeluje okoli deset hektarjev vinogradov, ki so razpršeni na štirih lokacijah; del jih je na domačiji v Malečniku, preostanek na južni in vzhodni strani Gorce ter na hribih v Trčovi in Nebovi. Brez laškega rizlinga na Štajerskem ne gre, v Matejevih vinogradih ga je približno 30 odstotkov, veliko je chardonnaya in modrega pinota, iz katerih pridelujejo peneča vina, nekaj tudi šipona, renskega rizlinga, sauvignona in muškata. Letna proizvodnja vin znaša od 50 do 60 tisoč litrov.
Ko je domačijo še vodil Matejev dedek, se je ta imenovala Pri Oskarju, iz česar se je v zadnjih letih razvila prepoznavna in uveljavljena blagovna znamka Vina Oskar. S svojimi odličnimi vini, v veliki večini gre za penine, so prepoznavni ne le v Sloveniji, temveč tudi v širšem prostoru.
Količina povprečna, kakovost zelo dobra
Kot nam je povedal Matej Markuš, so do tega trenutka že potrgali vso grozdje, ki ga bodo uporabili za peneča vina, prav tako je za njimi trgatev zgodnjih sort, v prihodnjem tednu bodo nadaljevali s trgatvami srednje zgodnjih sort. Računajo, da bodo s trgatvijo v celoti zaključili do konca septembra. "Količinsko gledano letošnji vinski pridelek ni presežek, je v okviru večletnega povprečja. Na srečo to leto nismo imeli težav s točo, v enem izmed nekoliko nižje ležečih vinogradov je bilo nekaj pozebe, kar pa predstavlja le nekaj odstotkov izpada. Na drugi strani pa je kakovost grozdja zelo dobra. Je pa se po 15. avgustu pojavila težava. Dozorevanje jagod je bilo zaradi visokih temperatur tako intenzivno, da smo morali sorte, ki jih imamo za penino, začeti trgati prej in trgatev držati v večjem tempu. Kisline v jagodnem soku so začele hitro padati, ph-ji pa zviševati, česar si pri penečih vinih ne želimo," je pojasnil Markuš.
[[image_1_article_69412]]
Nedavni dež je bil tako, kot nadaljuje sogovornik, zelo dobrodošel. Z njim je trta dobila toliko vode, da se je jagodna masa povečala. Pred tem so prve trgatve za peneča vina prinašale majhen izplen, jagodne kožice so bile zelo debele, posledično pa količina mošta manjša.
[[image_2_article_69412]]
Letos prvič strojna trgatev
Na parcelah, katerih teren to dopušča, so se Markuševi letos prvič odločili za strojno trgatev grozdja. Od ponudnika v okolici Maribora so najeli ustrezni stroj in z njim potrgali približno 30 odstotkov grozdja, namenjenega za penine. "Strojna trgatev je po svetu praksa, tudi pri nas se je večji obrati že redno poslužujejo. Strojno potrgano grozdje se glede kakovosti prav nič ne razlikuje od tistega, ki ga poberemo ročno, tudi vino iz takšnega grozdja ni nič drugačno. Je pa res, da je potrebno strojni tehnologiji prilagoditi ostale postopke; zaščito grozdja pred oksidacijo soka, prešanje in nadaljnjo predelavo, obračališča v vinogradu, ..."
[[image_5_article_69412]]
[[image_6_article_69412]]
Za strojno obiranje so se odločili, ker za trgatev zelo težko dobijo delavce, poleg tega je ta opravljena v krajšem času, s čimer izkoristijo vse v tistem trenutku dane optimalne parametre. Markuš doda, da bo to v prihodnjih letih postala stalna praksa v njihovih vinogradih, seveda pa še vedno ohranjajo ročno trgatev v najstrmejših legah. V ta namen najamejo od deset do 16 trgačev, ki dnevno potrgajo do deset ton grozdja. Stroj na drugi strani potrga bistveno več grozdja, je pa seveda to odvisno od terena: "V sredo smo recimo strojno trgali slab hektar vinograda, za kar smo porabili manj kot dve uri. Deset ljudi bi to naredilo v osmih urah."
[[image_4_article_69412]]
Začeli z gradnjo šampanjske vinske kleti
Vse penine proizvajajo po klasični šampanjski metodi, kar pomeni, da bodo peneča vina letošnjega letnika v celoti dozorela čez tri leta. Sicer pa se je v tem času že nekoliko premaknilo glede načrtovane gradnje šampanjske vinske kleti, o čemer smo pisali v prispevku Matej Markuš piše v Malečniku uspešno vinsko zgodbo. "Z gradnjo kleti smo že začeli, računamo, da bo projekt zaključen v naslednjem letu," zaključi Matej Markuš.
[[image_7_article_69412]]
