Ekološko kmetovanje je metoda pridelave in reje, ki zagotavlja sveža, okusna ter pristna lokalna živila. Temelji na spoštovanju naravnih življenjskih ciklov in pridelavi kmetijskih pridelkov v harmoniji z naravo, kar pomeni minimalen negativni vpliv na okolje.

Ekološko kmetijstvo zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov

Pri ekološkem kmetijstvu se rodovitnost tal ohranja s kolobarjenjem, za gnojenje pa se uporabljajo lokalno dostopna organska gnojila, kot sta hlevski gnoj in kompost. Za preprečevanje bolezni se uporabljajo krepilne snovi, ki izboljšajo odpornost rastlin. Gojenje ali uporaba gensko spremenjenih organizmov nista dovoljena, prav tako je omejena uporaba pesticidov, mineralnih gnojil, antibiotikov ter živilskih in pomožnih tehnoloških dodatkov. Reja domačih živali poteka v skladu z njihovimi življenjskimi potrebami, v prosti reji in s krmo iz ekološke pridelave. Izbor rastlin in živali je skrben, vključno z organizmi, odpornimi proti boleznim in prilagojenimi lokalnemu okolju.

Ekološko kmetovanje je sprejemljivo tudi na vodovarstvenih območjih. Glede ekološkega kmetovanja v mariborski občini smo se pogovarjali s specialistom za ekološko kmetovanje, Andrejem Šuvakom univ. dipl. inž. agr. iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Pravi, da "je v občini Maribor v ekološkem kmetijstvu največ površin trajnega travinja in trajnih nasadov, predvsem so v porastu nasadi orehov in leske, ter vinogradništvo." 

Vse o zbirnih vlogah 2024 Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor lahko preberete na njihovi spletni strani ali na tej povezavi.

EKO je način kmetovanja, ki celostno združuje rastlinsko pridelavo in rejo živali, pri čemer se upošteva naravne metode in kroženje snovi v naravi. Poleg pridelave visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo prispeva k trajnostnemu upravljanju naravnih virov in uresničevanju načela dobrobiti živali. "Za leto 2024 še nimamo podatkov koliko kmetij je registriranih v EKO, ker kampanja vnašanja zbirnih vlog še vedno poteka, tako da je bilo v lanskem letu v občini Maribor registriranih 32 kmetij, ki so v preusmeritvi ali pa so že EKO skupaj. Gledano na celotno regijo delovanja kmetijskega zavoda Maribor pa je teh kmetij 153," pojasni Šuvak.

Lokalne kmetije niso nujno ekološke in obratno

Medtem smo se pogovarjali tudi z Zadrugo Dobrina o njihovem sodelovanju z lokalnimi in ekološkimi kmetijami. "Naša osnovna ideja je bila, da povabimo samo ekološke kmete k sodelovanju, da se včlanijo v zadrugo. Kar pomeni, da mi od njih odkupujemo povečini sadje in zelenjavo," pojasni Simona Trčak Zdolšek iz Zadruge Dobrina, ki ponuja izključno lokalne slovenske izdelke. Doda tudi, da ne odkupujejo svežih mesnih izdelkov, kar je živalskega izvora, so le jajca in mlečni izdelki ter predelana živila.

Zadruga Dobrina je posrednik med kmetom in kupcem, ki odkupljena živila prodaja v trgovinah, obliki keteringa ali javnim zavodom. "Mi gremo k njim domov po izdelke, da nimajo transportnih poti. Se pravi, da ne potrebujejo hlajenega kombija zdaj poleti. V bistvu imajo kmetije več prodajnih poti, mi smo ena od teh," pravi Trčak Zdolškova. Dobra praksa je, da imajo kmetije najmanj tri prodajne poti. Na primer osebna prodaja na kmetiji, prodaja predelanih živil preko zadrug ali lokalnih tržnic.

[[image_1_article_67073]]

"Prednosti lokalne pridelave so te, da v bistvu mi lahko takoj reagiramo na potrebo na trgu. V naši zadrugi imamo včlanjenih 130 kmetij, katerih je le del ekoloških. Tukaj na Štajerskem niti nimamo takega zaledja, da bi lahko prodajali le ekološke izdelke," pojasni Trčak Zdolškova. Doda, da na tedenski ravni intenzivno sodelulejo z okrog dvajsetimi ekološkimi kmetijami. Izpostavlja tudi situacijo z ožanjem količine ekoloških kmetij v mariborski okolici, kar posledično zmanjša obseg ekološke ponudbe na tržnicah.

Problem se pojavi tudi v tem, da se veliko ekoloških kmetovalcev odpravlja tržit v druga mesta, kjer dosežejo višje cene kot v domačem okolju. Vedno popularnejše so tudi spletne trgovine, ki ponujajo ekološke izdelke. V trgovinah pa te izdelke najdete pod oznako EKO. Eden od dejavnikov, ki otežuje prehod na ekološko kmetijstvo je prenos lastnišva. "Se pravi prenos kmetije na mladega prevzemnika ob pravem času, da mladi dobijo kmetijo, ko so še polni idej in zagnanosti. Dobro bi bilo, da bi se ta prenos lastništva zgodil čim prej," pojasni.

[[image_3_article_67073]]

Zraven spremljanja trga in inovacij Trčak Zdolškova poudarja, da se morajo novi ekološki kmetovalci razlikovati od drugih, ne samo po izdelkih, ampak morajo izstopati tudi po svoji grafični podobi. "Vsak dan znova potrdimo, da se stranke odločajo za lepše izdelke predvsem, če se ti kupujejo kot darila za sorodnike ali poslovno, kar počnejo na primer turisti. Oči so tiste, ki te privabijo," izpostavi Trčak Zdolškova.

Razlike med konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom

Razlike med konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom lahko razdelimo v dve skupini: filozofija in pristop ter upravljanje, procesi in tehnologija. Konvencionalno kmetijstvo daje prednost pridelavi velike količine hrane v kratkem času in z nizkimi stroški, pogosto zanemarja dobrobit živali, okolja in zdravje ljudi. Ekološko kmetijstvo pa poudarja kakovost, etiko, trajnostno pridelavo zdrave hrane in spoštovanje naravnih ekosistemov. To upošteva fiziološke in etološke potrebe živali, ne uporabljajo se topna mineralna gnojila in GSO, dovoljena sredstva za zaščito rastlin pa so običajno rastlinski izvlečki ali mikroorganizmi.

"Glavni cilji ekoloških kmetij so ohranjanje biodiverzitete, virov pitne vode in ohranjanje rodovitnih tal," razloži Šuvak. Postopek vključitve v ekološko kmetijstvo ni zahteven, vendar zahteva preudaren premislek celotne družine. Najprej se je potrebno posvetovati s svetovalcem za ekološko kmetovanje, kar je najbolje, da ta obišče kmetijo in skupaj z lastniki pregleda kritične točke. Nato izberete kontrolno organizacijo za certifikacijo (Kon-CERT, IKC-UM, TÜV SÜD Sava ali Bureau Veritas), podpišete pristopno izjavo, popis gospodarstva in 1-letno pogodbo o izvajanju standardov ekološkega kmetovanja.

Več o ekološkem kmetovanju, dogodkih in gradivih si lahko preberete na spletnih straneh Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor ali na tej povezavi.

Če želite prejemati plačila agencije, se zavežete za 5-letno obdobje. Preusmeritev traja 24 mesecev za njivske površine in 36 mesecev za trajne nasade. Po tem obdobju, če ni bilo nepravilnosti, pridobite naziv ekološki kmetovalec. Pogost izgovor za nevključitev v sistem je vodenje evidenc, vendar je to nekaj, kar se že tako ali tako počne povsod. "Občina kot taka ne daje dodatnih subvencij, predvsem deluje na ta način, da se razpisujejo razpisi, na katere se lahko kmetje prijavijo. Hoče na primer so vsako leto z razpisom za kmete pomagale, da so delno sofinancirale npr. nakup kmetijske mehanizacije," pojasni Šuvak.

Doda: "Planet Zemlja je samo eden in moramo se zavedati, da je naša pravica, da zemljo obdelujemo, naša dolžnost pa, da z njo delamo trajnostno in jo ohranjamo rodovitno za naslednje generacije."