Podnebne spremembe niso več zgolj globalni izziv, temveč vse bolj vplivajo tudi na lokalne skupnosti. Naraščajoče temperature, ki so posledica segrevanja ozračja, se odražajo tudi v mestnih središčih, kjer vročina postaja vse bolj neznosna. V Mariboru je skrb med občani usmerjena predvsem na pomanjkljivo ozelenitev mestnih površin. Z vedno večjo tlakovanostjo in pomanjkanjem naravnih zelenih oaz se mesto sooča z intenzivnejšim občutkom vročine, kar dodatno obremenjuje okolje in zdravje prebivalcev.
Toplotni otoki v Mariboru na lokacijah z največjo gostoto pozidave
Če bi nad MO Maribor narisali izoterme (linje, ki povezujejo točke z isto temperaturo), bi videli zaokrožena območja z višjimi temperaturami, podobna otokom. To so tako imenovani mestni toplotni otoki, kjer so temperature višje kot v manj pozidani okolici.
Glavni vzroki za oblikovanje mestnega toplotnega otoka so spremenjena raba tal v mestih (površja pokrita z gradbenimi materiali kot so opeka, asfalt in beton, ki imajo drugačne toplotne lastnosti od golih ali z vegetacijo poraslih tal), antropogeni viri energije v mestih (slabo izolirane stavbe, industrija, promet...) in nenazadnje sami ljudje, ki s svojim metabolizmom oddajajo energijo, saj odrasel človek povprečne višine in teže v mirujočem stanju oddaja toliko toplote, kot bi jo oddajala 100-120 watna žarnica, čeprav je ta vir energije precej razpršen.
[[image_4_article_68986]]
Toplotne otoke je za naš spletni medij Maribor24 razložil prof. dr. Igor Žiberna iz Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru: "Na osnovi lastnih analiz podatkov s satelitov, ki snemajo temperaturo površja sem prišel do zaključka, da je mestni toplotni otok v Mariboru najbolj razvit poleti, najtoplejši deli pa se nahajajo na območju z največjo gostoto pozidave. Gre predvsem za industrijska in storitvena območja na Teznem (nekdanji TAM in Metalna) in ob Tržaški cesti (stavbe nakupovalnih centrov in pripadajoča parkirišča med Harvey Normanom na jugu in Supernovo/Decathlonom na severu ob križišču Tržaške in Ptujske ceste)."
"Nadpovprečno višje temperature so še v industrijski coni v Melju, ob Valvazorjevi cesti na Studencih in v starem mestnem jedru. Zanimivo je, da primerjava starih in novih satelitskih posnetkov kaže, da so posegi v prostor kot je izgradnja nakupovalnega središča na Pobrežju (ob Puhovi ulici) ali izgradnja dveh bencinskih servisov ob avtocesti vzhodno od Brezja prav tako povzročila nastanek manjših toplotnih otokov na mestih, kjer jih prej ni bilo. Na drugi strani pa so najnižje temperature zabeležene na zelenih in vodnih površinah," pojasni Žiberna.
Najbolj vroče je na Teznem - temperature presegajo 35oC
MO Maribor posebej merilnih mest samo za spremljanje temperature nima. Temperatura mesta se spremlja preko merilnih postaj za merjenje kakovosti zunanjega zraka (Vrbanski plato, Center, Tezno). "Dejstvo je, da temperature naraščajo ne samo v našem mestu ampak v celotni državi in svetu. Iz različnih primerjav temperature v mestnem središču in na obrobju mesta ugotavljamo, da je na obrobju temperatura precej nižja, še posebno tam, kjer je senca, mogočna rast, zelenje in manjša pozidanost in poselitev," sporočilo iz MO Maribor.
Na spodnjih grafih si lahko ogledate temperature preteklih mesecev. Medtem je temperatura v zadnjih sedmih dneh (avgust 2024) na območju centra mesta Maribor presegla 30 stopinj celzija kar petkrat, na območju Vrbanskega platoja trikrat in na območju Tezna skoraj da čez dan ni padla pod 30oC, trikrat je celo presegla 35oC.
[[image_1_article_68986]]
[[image_3_article_68986]]
[[image_2_article_68986]]
V okviru projekta Preprečevanje toplotnega stresa v urbanih sistemih v luči podnebnih sprememb so leta 2019 po Mariboru namestili več kot deset temperaturnih data loggerjev. Po koncu triletnega financiranja s strani ARIS pa so naprave zaradi pomanjkanja sredstev prenehale delovati. "Ko bo iz kakšnega drugega projekta omogočena nabava novih baterij, bomo le te ponovno zagnali. Trenutno deluje kompletna avtomatska meteorološka postaja, ki je locirana v suburbani coni mesta in predstavlja soliden približek tisti, ki je bila s strani ARSO ukinjena s 1.1.2020 in se je od leta 1962 nahajala na križišču Ceste Proletarskih brigad in Jadranske ceste na Taboru," pravi Žiberna.
Je odgovor na pregrevanje mesta ozelenitev?
Šele v 30-letnem časovnem obdobju lahko zanesljivo govorimo o podnebnih spremembah. Kljub temu pa v mestnem okolju opažamo, da vročinski valovi postajajo pogostejši, daljši in bolj intenzivni. Druga plat iste zgodbe so tropske noči, ko temperatura ne pade pod 20 °C. Tudi te postajajo vse pogostejše.
"V 60., 70. in 80. letih skupaj smo imeli skupaj 7 vročinskih valov, med leti 2010 in 2019 pa 24 vročinskih valov, v obdobju po 1.1.2020 do letošnjega julija pa skupaj že 10 (gre šele za polovico desetletja). V 60., 70. in 80. letih skupaj smo imeli skupaj 11 tropskih noči, samo v letošnjem poletju do 22. julija pa že 13. Poglejmo še podatke o številu dni nad 30°C: v 60. letih je bilo takih dni v Mariboru 54, v 70. letih 62, v 80. letih 76, v 90. 115, med leti 2000 in 2019 pa 226, med leti 2020 in 2019 celo 261 in v obdobju 2020 - 2.8.2024 že 139, pri čemer smo samo letos do 2. avgusta zabeležili že 27 vročih dni," razloži Žiberna.
[[image_5_article_68986]]
Glede ozelenitve iz MO Maribor sporočajo: "Zelo pomembno je, da ohranjamo zeleno infrastrukturo, se izogibamo asfaltiranju in betoniranju ter razmišljamo o trajnostni gradnji. Še posebej pomembno je prostorsko načrtovanje, pri katerem je potrebno upoštevati zadostne zelene površine, zasaditve oziroma dovolj avtohtone vegetacije."
Žiberna doda: "Zelene površine bi v mestu morali najmanj ohranjati, po možnosti pa povečati, če se želimo izogniti vedno pogostejšim obremenilnim učinkom vročinskih valov. Zelene površine imajo večkraten učinek: znižujejo temperaturo zraka, čistijo zrak, predstavljajo pa lahko tudi mesta druženja in rekreacije... Podobno je z vodnimi površinami. Žal zaradi pritiskov kapitala in želje po zaslužku pogosto počnemo prav nasprotno."
