V mestecu Bolzano na severu Italije so v boju proti onesnaženosti s pasjimi izrebki na javnih površinah ubrali novo in precej nenavadno taktiko. Oblasti so uvedle obvezno DNK testiranje vseh psov, s čimer želijo izslediti neodgovorne lastnike, ki ne pospravljajo za svojimi ljubljenčki. Po poročanju tujih medijev, so lastniki psov v Bolzanu sedaj dolžni odvzeti vzorec DNK svojega psa in ga registrirati v mestni bazi podatkov. 

V primeru, da bo na javnih površinah najden pasji iztrebek, ga bodo analizirali z DNK in tako identificirali lastnika psa. Ta bo nato kaznovan z globo v višini od 50 do 500 evrov. Kazen bo še višja za lastnike, ki se bodo izognili DNK testiranju svojih psov. Za takšno kršitev bo zagrožena globa od 292 do 1048 evrov.

Globe tudi v slovenskih občinah

Zaradi nenehnega neupoštevanja nekaterih lastnikov psov, ki ne pobirajo za svojimi ljubljenčki, so se v mnogih slovenskih občinah odločili za ostrejši nadzor in sankcioniranje. Mestna občina Ljubljana je že leta 2015 začela z družbeno ozaveščevalno kampanjo "Človek, čuvaj svoje mesto", s katero opozarjajo na pomen urejenega okolja in odgovornosti lastnikov psov. Podobne pobude potekajo tudi v drugih slovenskih občinah. 

Globe za nepobran pasji iztrebek se med občinami razlikujejo, znašajo pa se lahko od 60 evrov naprej. Težava je sicer v dokazovanju, da je res šlo za vašega psa. 

Kako je torej s tem v Mariboru?

V Mestni občini Maribor je sprejet Odlok o zelenih površinah, ki opredeljuje obvezo pobiranja pasjih iztrebkov na javnih zelenih površinah, predpisana globa pa je 60 evrov. »Glob za omenjene prekrške v letu 2023 Medobčinsko redarstvo ni izrekalo, kršitelje so zgolj ustno opozarjali,« nam pojasnijo na mariborski občini.

Tudi sprehod psa brez povodca vas lahko stane. Mariborsko Medobčinsko redarstvo izvaja svoje pristojnosti po Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) glede upoštevanja obveznosti imeti psa na povodcu pod nadzorom, 11. člen. Globa za neupoštevanje tega predpisa je 200 evrov.

Nadzor nad pobiranjem pasjih iztrebkov je le eden izmed nadzornih ukrepov, za katerega imata pooblastila Medobčinsko redarstvo in Medobčinska inšpekcija. »Težava pri nadzoru je, da ljudje redko puščajo iztrebke, če je v bližini uniformirana oseba. Prijave kršitev so redke, pogostejše pa so prijave o sprehajanju psov brez povodca,« nadaljujejo pri občini in dodajo, da je mnenje nadzornih organov, da večina lastnikov psov vestno pobira pasje iztrebke. 

»Kljub temu pa nekateri posamezniki tega ne počnejo, kar povzroča, da javnost opazi predvsem te negativne primere. Zaradi tega prevladuje prepričanje, da večina iztrebkov ostane nepobranih. Opažamo pa, da se praksa izboljšuje, k čemur pripomore tudi lokalna skupnost z namestitvijo košev z vrečkami,« pravijo. Sodeč po odzivu o nadzoru z DNK mariborska občina ne razmišlja. 

O urejenosti mesta in o tem, ali s(m)o sami meščani in meščanke vestni pri skrbi za čistočo mesta pa odgovarjajo: »Primeri iz spomladanskih občinskih čistilnih akcij, kjer se prostovoljno priključi tudi nemalo občanov (po navadi tistih, ki sami ne onesnažujejo okolja), pa kažejo na dejstvo, da je v mestu še vedno prisotno nevestno ravnanje«. Med primeri pa naštejejo: odlaganje odpadkov v naravo, odlaganje oz. kopičenje odpadkov ob posodah na ekoloških otokih, kopičenje večjih kupov zelenega odpada na robovih mestnih gozdov, puščanje iztrebkov psov na javnih površinah, metanje/puščanje odpadne hrane na tleh za prostoživeče ali potepuške živali, ...