Nadškofija Maribor je ta teden na novinarski konferenci predstavila začetek triletnih priprav na častitljivo 800-letnico ustanovitve mariborsko-lavantinske škofije. Gre za osrednjo cerkveno ustanovo z najdaljšo tradicijo v  Mariboru in hkrati najstarejšo samostojno škofijo v Sloveniji z neprekinjenim delovanjem.

Nadškof Cvikl: Ustanovitev lavantinske škofije je krepila vero in narodno zavest Slovencev

Nadškof Alojzij Cvikl je v uvodnem nagovoru poudaril, da ustanovitev lavantinske škofije ni bila pomembna le za rast krščanske vere, temveč tudi za prebujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti, zlasti po prenosu sedeža v Maribor, ki ga je leta 1859 uresničil blaženi škof Anton Martin Slomšek. “Tako kot so od prvega papeškega soglasja do ustanovitve škofije minila tri leta, smo se tudi mi odločili za triletno pripravo. Ta čas je priložnost, da se ozremo nazaj, ovrednotimo pot, iz zgodovine črpamo navdih za danes in pogled uprimo v jutri,” je dejal. Izpostavil je, da kot 62. škof od ustanovitve lavantinske škofije in kot osmi naslednik blaženega Slomška čuti še posebej veliko odgovornost pri vodenju obhajanja tega jubileja.

To nedeljo blagoslov obnovitvenih del in nove osvetlitve stolnice

Uradni začetek praznovanja bo to nedeljo, 21. septembra, ko bo v mariborski stolnici potekala slovesna sveta maša. Vodil jo bo nadškof Cvikl, ob tem pa bo blagoslovil tudi obnovitvena dela in novo osvetlitev stolnice. Nova razsvetljava, ki bo razkrila lepoto notranjosti cerkve, bo hkrati simbolizirala svetel začetek jubilejnega praznovanja.

[[image_1_article_80981]]

Dr. Sebastijan Valentan, generalni koordinator praznovanja 800-letnice Nadškofije Maribor, je v nadaljevanju pojasnil, da se bodo nato v naslednjih treh letih zvrstili številni dogodki: od koncertov in razstav, do (mednarodnih) simpozijev, izletov, romanj, pogovornih večerov, ustvarjalnih delavnic za vse generacije, slovesnih bogoslužij in drugih slovesnosti.

[[image_2_article_80981]]

Velika razstava o zgodovini škofije 

Že v tem letu se bo po župnijah mariborske nadškofije začela seliti velika razstava o zgodovini škofije, ki jo pripravljajo Nadškofijski arhiv Maribor, Nadškofijski arhiv Ljubljana in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava bo spremljana z vodstvi, predstavitvami in pogovornimi večeri. Poleg tega se bodo po različnih župnijah začeli odvijati koncerti sakralne glasbe, ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle ter romarska srečanja, ki bodo v pripravo vključila vse generacije vernikov.

Prihodnje leto oratorij in simpozij o pomenu marijanskih svetišč

Leto 2026 bo zaznamovano predvsem z glasbo in teološkim razmislekom. Nastal bo oratorij, večdelno glasbeno-dramsko delo z besedili, ki bodo povezovala zgodovinske in duhovne motive. Avtor glasbe je maestro Simon Robinson, pri izvedbi pa bodo sodelovali Komorni zbor Hugo Wolf pod vodstvom Aleša Marčiča, solisti in orkester. Oratorij bo postal osrednji glasbeni dogodek tega leta.

Jeseni 2026 bo sledil mednarodni simpozij o pomenu marijanskih svetišč na območju nekdanje lavantinske škofije. Slavnostni govornik bo rimski kardinal Rolandas Makrickas, nadduhovnik papeške bazilike Marije Velike, ki bo posebej osvetlil pomen Marijinih svetišč v življenju evropskih narodov in cerkvene zgodovine.

Leta 2027 koncert in kongres 

Leto 2027 bo prineslo povezovanje različnih kulturnih ustanov. Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor bo jubileju posvetilo koncert, na katerem bodo pod vodstvom maestra Simona Krečiča izvedli Beethovnovo Misso Solemnis. Gre za eno najveličastnejših skladateljevih stvaritev, ki bo v letu ob 200-letnici njegove smrti dobila posebno simboliko. Vzporedno bo potekal kongres o zgodovinskem razvoju nadškofije, kjer bodo teologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji in arhivisti osvetlili vlogo škofije v preteklih stoletjih ter pomen, ki ga je imela pri ohranjanju vere in slovenstva.

Vrhunec praznovanja v letu 2028

Vrhunec praznovanja bo dosežen leta 2028, ko se bodo zvrstili številni dogodki. Celjska Mohorjeva družba bo izdala posebne jubilejne šmarnice, mariborska nadškofija pa monografijo, ki bo celovito predstavila zgodovino, umetnost in duhovno življenje škofije. Pokrajinski muzej Maribor bo pripravil razstavo pomembnejših, izjemnih predmetov, povezanih z mariborsko-lavantinsko škofijo. Narodna galerija v Ljubljani bo postavila razstavo vrhunskih likovnih in kiparskih del, povezanih z ozemljem nadškofije.

Umetniški vrhunec jubilejnega leta bo uprizoritev Pergolesijevega Stabat Mater v koreografiji Edwarda Cluga, ki bo glasbeno mojstrovino preoblikoval v sodoben odrski razmislek o sočutju, izgubi in človeški vzdržljivosti.

Ob tem bo v Mariboru odprt nadškofijski muzej na Slomškovem trgu, ki bo postal osrednje mesto za zbiranje, raziskovanje in predstavljanje bogate kulturne in verske dediščine nadškofije.

Zgodovinski okvir nastanka lavantinske škofije

Lavantinska škofija, iz katere je nastala današnja Nadškofija in metropolija Maribor, je bila ustanovljena 10. maja 1228 v Salzburgu, ko je salzburški nadškof Eberhard II. izdal ustanovno listino. Posebnost je, da papež pri ustanovitvi ni sodeloval, saj je šlo za lastniško škofijo salzburškega nadškofa, ki je sebi in svojim naslednikom pridržal pravico imenovanja in posvečenja lavantinskih škofov. Prvotno ozemlje je obsegalo le del Labotske doline in območje ob Dravi od Dravograda do Ožbalta. Kasneje je škofija pridobivala nove teritorije, zlasti po jožefinskih reformah ob koncu 18. stoletja.

Največjo prelomnico pa je pomenil prenos sedeža v Maribor leta 1859, ko je škof Anton Martin Slomšek pod eno škofijo združil vse Slovence na Spodnjem Štajerskem. Po prvi svetovni vojni je škofiji pripadlo tudi Prekmurje, leta 1924 pa je bila izvzeta izpod salzburške metropolije in je postala neposredno podrejena papežu. Leta 1962 se je preimenovala v mariborsko-lavantinsko škofijo, leta 2006 pa je bila povzdignjena v nadškofijo in metropolijo s sufraganskima škofijama Celje in Murska Sobota