Močno sneženje, ki je iz petka na soboto zajelo Maribor, je na mestnih javnih zelenih površinah pustilo precejšnje posledice. Najbolj so jih občutili drevje in grmičevje, kjer so se pod težo mokrega snega lomile veje, ponekod pa so nastale tudi resnejše poškodbe rastlin, opisuje predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič.
Na prvi pogled najbolj prizadeti zimzeleni iglavci
Obhodi na več lokacijah po mestu so pokazali, da je škoda vidna predvsem v parku na Slomškovem trgu, v Mestnem parku Maribor ter na zelenicah na Glavnem trgu in drugih javnih površinah. Na prvi pogled so najbolj prizadeti zimzeleni iglavci, ki zaradi gostih vej in iglic zadržijo več snega, vendar to ne velja vedno.
[[image_1_article_85806]]
[[image_2_article_85806]]
Med poškodovanimi drevesi je tudi dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) na Slomškovem trgu, ki ima status naravne drevesne vrednote, ter navadni ruj (Cotinus coggygria), ki ga je Hortikulturno društvo Maribor leta 2018 v knjigi Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora izpostavilo kot izjemno drevo.
[[image_3_article_85806]]
[[image_4_article_85806]]
Snegolom nastane, ko ob nizkih temperaturah pade moker in težak sneg, ki se oprime vej in nanje primrzne. Ko se snežna obtežitev povečuje, teža postopoma preseže nosilnost vej ali celo debel, zaradi česar pride do lomljenja. Takšni pojavi so pogosti predvsem ob prehodih med toplejšim in hladnejšim vremenom, ko je sneg posebej vlažen in težak.
[[image_5_article_85806]]
Strokovnjaki opozarjajo, da je treba poškodovano drevje čim prej ustrezno oskrbeti, saj odprte rane na rastlinah predstavljajo vstopno točko za bolezni in škodljivce. Na snegolom so sicer najbolj odporni listavci, saj pozimi nimajo listov, zato se na njihovih vejah nabere manj snega in je obremenitev bistveno manjša, razlaga Ambrožič.
