V Punatu so ta teden proslavili 70 let delovanja Letovišča primarija Kurta Kanclerja. V tem počitniškem domu mariborskega Rdečega križa je v tem obdobju letovalo več kot 125.000 otrok. "Odgovornost, ki nam jo naši predhodniki nalagajo, je, da zagotovimo enake možnosti tudi za otroke v prihodnjih desetletjih," je dejal sekretar Metod Dolinšek.

Simbol tiste temeljne vrednote Rdečega križa

Počitniški dom na hrvaškem otoku Krk je območno združenje Rdečega križa Maribor kupilo leta 1955 in ga lani preimenovalo v Letovišče primarija Kurta Kanclerja. Tam izvajajo zdravstvena, socialno regresirana in samoplačniška letovanja otrok, mladostnikov, oseb s posebnimi potrebami in zadnja leta tudi starejših odraslih.

"Ko se spominjamo začetkov, se vračamo v čas po drugi svetovni vojni, ko so naši predhodniki razumeli, kako zelo dragocen je za otroke prostor varnosti, igre in zdravja. Sredi težkih razmer so našli voljo in moč, da so na obali otoka Krk ustvarili kraj, kjer so generacije otrok doživele prve počitnice ob morju, se učile solidarnosti in spoznavale pomen skupnosti," je v nagovoru na slovesnosti v letovišču dejal predsednik območnega združenja Jernej Završnik.

"Letovišče v Punatu je tako postalo simbol tiste temeljne vrednote Rdečega križa, ki jo poznamo še danes: pomoč človeku, še posebej otroku, ko ta pomoč najbolj šteje," so njegove besede povzeli v sporočilu za javnost.

Organizacija si prizadeva, da bi letovišče prenovili

Izpostavil je posebno vlogo zdravnika in dolgoletnega predsednika Območnega združenja Rdečega križa Maribor Kurta Kanclerja: "Bil je človek, ki je razumel, da je vsak otrok svet zase, dragocen in vreden skrbi. Zdravnik teles, a tudi zdravnik src. S svojim zgledom nam je pokazal, kaj pomeni biti človek za sočloveka. Poimenovanje letovišča po njem ni le zahvala, temveč zaveza, da bomo vrednote, ki jih je utelešal, prenašali naprej."

Letovišče s 440 ležišči v treh paviljonih ima lastno plažo z urejenimi sanitarnimi prostori in tuši. V času organiziranih izmen letovanja otrok je tam tudi ambulanta.

Organizacija si prizadeva, da bi letovišče prenovili. Po Dolinškovih besedah je treba objekte prilagoditi sodobnim potrebam in obnoviti dotrajane dele, saj so nekateri stari več kot sto let. Zadnja večja gradbena vlaganja so bila pred skoraj 50 leti.

V sodelovanju z mariborsko fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo oblikujejo sodobne vizije razvoja letovišča. "Verjamem, da ima naša regija možnost, energijo in sposobnost tak ambiciozen projekt tudi uresničiti," je pojasnil Dolinšek. Kot je napovedal, se bodo po pomoč obrnili na ljudi, predstavnike lokalnih skupnosti in predstavnike gospodarstva.

STA