Projekt Živa dvorišča je v polnem teku. Pred časom so pri Rajzefibru izbrala dva nova, in sicer dvorišči Pokrajinskega arhiva in Cankarjeve 15. Gre za dva projekta znotraj Živih dvorišč, to je Gradimo skupaj in Naj dvorišče ne bo parkirišče.

Katja Beck Kos, vodja Rajzefibra, pravi, da namenjajo obema dvoriščema posebno pozornost, uporabnikom pa dajejo možnost, da razvijejo pripomočke oziroma vsebine, ki jim bodo pripomogle, da več uporabljajo dvorišče. Torej, da ga ne uporabljajo kot parkirišče. “To je nadaljevanje naših prizadevanj v zadnjih 13 letih, odkar imamo ta projekt. Dvorišč ne oživljamo le začasno, ampak si želimo, da dejansko postanejo dvorišča neke podaljšane sobe prebivalcev, ki tam stanujejo. Želimo si, da jih prebivalci tudi drugače ozavestijo, da morda dobijo tudi malce drugačne ideje, na kak način lahko dvorišče uporabljajo.” 

Že 15 dvorišč

Od leta 2010 smo v Mariboru dobili že 15 živih dvorišč, navaja Katja Beck Kos. “Nekatere živijo za sebe, kar pomeni, da so se za javnost zaprle in jih uporabljajo zgolj prebivalci, spet druga so živa takrat, ko jih oživljamo mi. Prebivalci so namreč zelo zainteresirani, da pridemo do njih in ustvarimo začasne dogodke, kot je na primer kakšen koncert.” 

Za naj dvorišče so pred kratkim izbrali dvorišče Pokrajinskega arhiva. Prvič zato, ker je javno dostopen, pa tudi za to, ker že imajo vzpostavljeno vzdrževanje dvorišča in zelenice. “Zgradili bomo t.i. ‘grow room’. To je sfera, kjer rastejo zelišča, pa tudi različne uporabne rastline, ki jih lahko potem prebivalci oziroma drugi uporabniki dvorišča tudi uporabljajo. Ker je Pokrajinski arhiv odprt tudi za ostale obiskovalce, upamo, da bomo na tak način vzpodbudili tudi ostala dvorišča. da jih bolj ozelenjujemo.” 

Delavnice s stanovalci

Drugo dvorišče domuje na Cankarjevi 15. “Trenutno imamo delavnice s stanovalci in počasi skupaj z njimi oblikujemo idejo. Dvorišče ni tako veliko kot dvorišče Pokrajinskega arhiva, ampak je del velikega kareja Jemčevega vrta in upamo, da bomo s tem vzpodbudili tudi uporabo z drugih strani. Zdaj pa največ časa namenjamo tem, da bi našli rešitve, ki bi stanovalcem najbolj ustrezale – tu je želja po druženju, igri, umirjanju, udobju in uživanju na svojem lastnem dvorišču.”