Inovativni študentski projekt, ki združuje mlade literarne ustvarjalce, predstavlja platformo za izmenjavo razmišljanj in idej v kontekstu literature. Študentskim piscem omogoča, da se povezujejo, razpravljajo o literarnih vprašanjih ter svoje delo predstavljajo širši javnosti. Projekt med mladimi oživlja ljubezen do pisane besede, spodbuja kreativno razmišljanje in literarno ustvarjanje ter ukvarjanje s književnosti približuje na dinamičen način.
Na Literarni promenadi se zbirajo mladi literarni ustvarjalci
Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM od lanskega leta izvaja projekt, sedaj prepoznaven pod imenom Literarna promenada. Sekretar Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje Vid Pajer poudarja, da je glavni namen projekta spodbujanje bralne kulture med študenti Univerze v Mariboru in srečevanje študentov s podobnimi interesi. Promenada združuje mlade, ki jih zanima pisanje raznovrstne literature, v skupnost, kjer se ti lahko odprto pogovarjajo o mnogoplastnih literarnih vprašanjih ter delijo svoje izkušnje s pisanjem.
»Ideja se je na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru razvila v času korone, ko smo zasnovali knjižni klub z imenom "Čas je za knjigo". Ta je v kratkem času pridobil veliko udeležencev v skupini na Facebooku in po koronskih časih smo zaznali, da lahko projekt izboljšamo v smislu osebnih srečanj in tesnejšega sodelovanja študentov,« pove Pajer. Dodaja še, kako se je rodila ideja o Literarni promenadi: »V tistem času smo sklenili, da bomo večjo pozornost, namesto branju knjig, posvetili literarnemu ustvarjanju. Nova oblika kluba je tako pritegnila študente, ki so že ustvarili svoje avtorsko delo ali ga nekoč želijo ustvariti.«
Njihova skupina na Facebooku, ki se imenuje Knjižni klub: Literarna promenada, je aktivna še danes in tedensko objavlja kratka literarna priporočila za vse ljubitelje branja. »Študenti literarni ustvarjalci so pozvani k pripravi knjižnih priporočil, s katerimi skušamo spodbujati bralno kulturo tudi med ostalimi študenti. Ta izhajajo vsak teden na družbenih omrežjih TutorŠOUM in se delijo tudi v skupino na Facebooku,« pojasnjuje vodja Literarne promenade Lucija Kolenc.
Literarna promenada kot večplasten projekt
Pajer pove, da projekt Literarna promenada redna srečanja udeležencev kluba združuje z raznimi literarnimi aktivnostmi, ki bogatijo ustvarjalnost posameznikov, pripomorejo k pridobivanju kreativnih idej in omogočajo povezovanje mladih literarnih ustvarjalcev. S projektom so na ŠOUM-u študentom ustvarjalcem nenazadnje ponudili tudi prostor, v katerem lahko razširijo prepoznavnost svojih del.
»Osrednja dejavnost knjižnega kluba je povezovanje nadobudnih mladih ustvarjalcev skozi različne aktivnosti in projekte. Najpogosteje to poteka v obliki srečanj, na katerih lahko delijo svoje izkušnje, nasvete in navsezadnje tudi izzive, s katerimi se soočajo pri literarnem ustvarjanju,« pove Kolenc. Letos so se odločili, da ustvarjalcem ponudijo možnost, da gredo iz cone udobja s tem, da se preizkusijo tudi v literarnih zvrsteh, s katerimi se običajno ne srečujejo. Na srečanjih literati spoznavajo te zvrsti, nato pa imajo do naslednjega srečanja čas, da ustvarijo nek mini izdelek, ki je povezan z obdelano tematiko.
Poleg rednih mesečnih srečanj s pisci so na ŠOUM-u marca priredili prvi literarni večer, na katerega so povabili slovenskega pisatelja, znanega predvsem po svojih kriminalkah, Tadeja Goloba, s katerim so se pogovarjali o njegovem literarnem ustvarjanju. »Udeležba na dogodku je bila le še dodatna potrditev, da so mariborski študentje zainteresirani tudi za dogodke kulturne narave in da jih ta zvrst zanima. Ugotavljamo, da se študentje radi spogledujejo s slovensko literaturo in znanimi obrazi slovenskega kulturnega prostora, saj so izrazili željo po organizaciji več podobnih dogodkov. Sorodnim aktivnostim bomo na ŠOUM-u, v želji po izboljšanju kulturne ozaveščenosti mladih, še naprej namenjali pozornost,« pojasnjuje Pajer.
»Delo z ustvarjalci se je izkazalo za uspešno, saj se ti zelo radi udeležujejo naših srečanj, zato nameravamo s tem nadaljevati tudi v prihodnosti. Želimo si, da bi projekt dosegel še več mladih ustvarjalcev, mogoče celo dijake, in bi tako pridobili nove člane,« glede načrtov za prihodnost dodaja še Kolenc.
Zanimanje za literarno ustvarjanje je med mladimi še vedno prisotno
Študent anglistike in slovenistike Denis Režonja je član Literarne promenade že od njenega osnovanja. Pisanje ga je začelo zanimati v 4. oziroma 5. razredu osnovne šole ob prebiranju Harryja Potterja in spremljanju televizijske serije Nadnaravno, ljubezen do literarnega ustvarjanja pa goji še danes. Že v osnovni šoli je začel pisati grozljivi roman, ki ga ni nikoli končal. »To je bilo bolj "uvajalno" začetniško delo, pri katerem sem po nekem času izgubil energijo. Je pa kljub temu imelo velik vpliv na moj razvoj pisanja in mi že v mladih letih pomagalo postaviti temelje mojega kreativnega sloga. Naučilo me je, kako pisati in kako ne, kako se navdihovati ob drugih avtorjih in kako ovreči, popraviti, razviti ali nadgraditi tisto, kar te pri njih moti,« pove Režonja.
[[image_1_article_67990]]
Kmalu po tem je pisanje proze za nekaj časa opustil in se začel ukvarjati z ustvarjanjem glasbe in tradicionalne poezije. Pred dvema letoma je izdal svojo prvo pesniško zbirko Poezija pepela, ki je izšla pri založbi Volosov Hram.
Pred nekaj leti je ponovno obudil strast do pisanja zgodb, zato se je vrnil k svojim proznim začetkom in začel pripravljati svoj prvi fantastični roman. »Do sedaj imam napisanih nekje 400 strani in izgleda, da se roman počasi približuje koncu, zato si upam reči, da bo v roku naslednjega leta končan. Za nadalje imam načrtovanih okoli sedem romanov, ki bodo nadaljevali zgodbo tega,« še dodaja.
»Srečanja z drugimi mladimi ustvarjalci na Literarni promenadi mi nudijo vpogled v nove sloge pisanja, življenjske vidike ter ustvarjanja, kar pripomore h krepitvi in razvoju mojega lastnega načina razmišljanja, kreativnosti in ustvarjalnega sloga,« pojasnjuje Režonja. »V bistvu ima spoznavanje novih avtorjev podoben učinek, kot ko prebereš neko novo knjigo in se ti ob prebiranju utrne povsem nov aspekt razmišljanja ter odpre povsem nov horizont, tako v pisanju kakor na področju življenja,« še povzema svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu.