Vetrinjski dvor, ki se nahaja v središču Maribora, ima daljšo zgodovino, kot je doslej veljalo. Listino s prvo pisno omembo te stavbe so doslej umeščali v obdobje pred 800 leti. Nove raziskave pa dokazujejo, da bi lahko izhajala iz časa pred letom 1209, kar pomeni, da je Vetrinjski dvor najstarejša znana meščanska zgradba v Mariboru.
Zgodovinarji bodo predstavili rezultate novih spoznanj
Na dogodku, ki ga danes organizirata Narodni dom Maribor in Sinagoga Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor, Mariborsko knjižnico in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bodo zgodovinarji predstavili rezultate spoznanj, ki na novo osvetljujejo pomen te zgradbe za razvoj Maribora.
Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak pojasnjuje, da listina s prvo pisno omembo Vetrinjskega dvora nima točnega datuma izdaje. "V vseh objavah od 19. stoletja do pokojnega akademika Jožeta Mlinariča, sicer največjega poznavalca srednjeveške zgodovine Maribora, je bil nastanek listine datiran med letoma 1220 in 1224. Zato smo menili, da je letos 800 let od prve omembe Vetrinjskega dvora. Pri preverjanju pa sem naletel na novo letos objavljeno izdajo listine, ki jo datira med okoli leta 1202 in pred letom 1213. Nadaljnjo raziskovanje je pokazalo, da je listino s prvo omembo Vetrinjskega dvora potrebno še bolj natančno datirati med okoli leta 1205 in pred 9. septembrom 1209, ko se Maribor prvič omenja kot trg. Zato je ravnokar minilo 815 let od prve omembe Vetrinjskega dvora," je pojasnil za STA.
Po njegovih besedah so listino v 19. stoletju napačno datirali v čas med letoma 1220 in 1224, ker so menili, da je bil v tem času opat Vetrinja Konrad III. "Danes vemo, da tega opata ni bilo. Zato je listina morala nastati v času vetrinjskega opata Konrada II. med letom 1202, ko se prvič omenja, in letom 1213, ko se omenja njegov naslednik. Dodaten dokaz za zgodnejšo datacijo sta pečata vojvode Leopolda na listini. Leopold je kot vojvoda dveh dežel od leta 1205 istočasno uporabljal dva pečatnika, kar pomeni, da so njegovi pečati imeli sprednje in zadnje strani. V primeru, kot je ta listina o zadevi na Štajerskem, je na sprednji strani njegov pečat kot vojvode Štajerske in na zadnji strani kot vojvode Avstrije. Tukaj uporabljena pečatnika je Leopold uporabljal med letoma 1205 in 1212," je pojasnil Hajdinjak.
Maribor že v začetku 13. stoletja živahno naselje z oblikovano družbeno strukturo
Omenjena listina je ključna tudi za razumevanje prehoda Maribora iz vasi v trg in kasneje v mesto, ki je v zgodovini prvič omenjeno leta 1254. "Dokončen dokaz za zgodnejšo datacijo listine je navedba Maribora kot vasi. Kot je bilo že omenjeno, se Maribor prvič omenja kot trg v listini istega vojvode za samostan kartuzijanov Jurklošter izdani 9. septembra 1209 v Mariboru. Menim, da je nemogoče, da bi po tem datumu isti vojvoda oz. njegovi pisarji izdali listino, v kateri bi se Maribor omenjal kot vas. Listina s prvo pisno omemba Vetrinjskega dvora je torej bila izdana med okoli letom 1205 in pred 9. septembrom 1209," je prepričan Hajdinjak.
Odkritje, da je bil Vetrinjski dvor meščanska in ne plemiška ali cerkvena zgradba, potrjuje, da je bil Maribor že v začetku 13. stoletja živahno naselje z oblikovano družbeno strukturo.
"Prva omemba Vetrinjskega dvora je prva omemba meščanske zgradbe v Mariboru. Obe starejši zgradbi - nekdanji grad na Piramidi, ki se prvič omenja v listini, izdani v njem 20. oktobra 1164, in med letoma 1185 in 1192 posredno omenjena župnijska cerkev, tj. današnja stolnica - to nista. Zato je prva pisna omemba Vetrinjskega dvora pomemben korak v razvoju Maribora v trg in nato v mesto, ki je bilo prvič omenjeno v listini izdani 4. decembra 1254," še dodaja Hajdinjak.
Vetrinjski dvor stoji na robu današnjega Grajskega trga, ime pa je dobil po cerkvenih posestnikih, ki izvirajo iz kraja Vetrinj blizu Celovca. Njegov današnji videz izhaja iz 18. stoletja. Med letoma 1785 in 1806 je v njem delovalo prvo mariborsko gledališče.
Zadnji lastnik objekta do razlastitve po drugi svetovni vojni je bil usnjar Alojz Nasko. Zato se ga je dolgo držalo ime Naskov dvor. Leta 2010 ga je občina prenovila za potrebe Evropske prestolnice kulture (EPK) in ga preimenovala v Vetrinjski dvor. Danes je v upravljanju Narodnega doma Maribor in med drugim obsega večnamensko dvorano in razstavišče, v pritličju je tudi gostinski lokal.
STA
